Zaključek kampanje “Aktivni za prihodnost” v štajerski prestolnici je bil po eni strani praznik mladinskega dela, po drugi strani pa poziv k večji prepoznavnosti tega nepogrešljivega dela družbe, ki mladim daje priložnost, prostor in moč za spremembe.

Če se sprašujemo o prihodnosti, nam lahko uvid v to, kako se ta skozi generacije mladih oblikuje, ponudi vpogled v lokalna okolja … V skupnosti, med vrstnike, v konkretne projekte in pogovore, ki premikajo meje.

Ena takšnih zgodb se je sklenila (in hkrati začrtala pot za prihodnost) v Mariboru, kjer je potekal zaključni dogodek kampanje Mladinsko delo – aktivni za prihodnost. V Kulturnem inkubatorju so se 3. junija zbrali predstavniki mladinskih organizacij, institucij in – najpomembneje – predstavniki mladih, ki vsak na svoj način soustvarjajo bolj vključujočo, solidarno in povezano družbo.

Zaključek kampanje, ki se nadaljuje v življenju

Tretje leto promocije mladinskega dela je znova potrdilo, da mladinsko delo ni samoumevno, temveč nepogrešljivo. V okviru Evropske agende za mladinsko delo (EAMD) je v maju 2025 potekalo kar 68 dogodkov po vsej Sloveniji, ki jih je pripravilo 39 organizacij mladinskega sektorja. Mladi so se lahko vključili v raznolike tematske sklope: od prostovoljstva, ustvarjalnosti in trajnostnih pobud do pogovorov z odločevalci, druženja in športnih aktivnosti.

Kot je na novinarski konferenci ob zaključku kampanje povedal državni sekretar Ministrstva za vzgojo in izobraževanje mag. Andrej Sotošek, je bila majska kampanja pomemben korak za prepoznavnost in vrednotenje mladinskega dela, ki je, kot je izpostavil mag. Sotošek, »specifično področje dela, ki pogosto tam, kjer formalni sistemi izobraževanja ne širijo znanj in veščin mladih – to je pri njihovem opolnomočenju za življenje. Z mladinskim delom ali s podporo mladinskemu delu mladinske organizacije izvajajo ogromno aktivnosti in projektov, zato je smiselno, da to pokažejo tudi na terenu in skozi zbrane podatke, ki so trenutno na voljo.«

»Naj zaključim z mislimi organizatorjev – vsak prostovoljski projekt, vsaka razstava, vsak mladinski dialog je priložnost, da mladi prevzamejo pobudo in naredijo nekaj zase – in za druge. Sodelovanje v aktivnostih mladinskega dela mladim prinaša neprecenljive koristi: osebnostno rast, krepitev samozavesti, nova znanja in izkušnje, predvsem pa občutek, da so pomemben del družbe. Postajajo ustvarjalci prihodnosti – ne kot opazovalci, temveč kot pobudniki sprememb,« je še sklenil.

Evropska agenda in Bonski proces

Oris mnogih aktivnosti v mladinskem sektorju in še posebej na področju mladinskega dela je v svojem govoru na novinarski konferenci ponudila mag. Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino.

Prav Evropska agenda za mladinsko delo je namreč strateški odgovor na izzive, s katerimi se danes sooča mladina – od prekarnosti, diskriminacije, posledic pandemije in vojne v Ukrajini, do občutka nepovezanosti in nizkega aktivnega državljanstva, je povedala. V Sloveniji proces njene uresničitve poznamo kot Bonski proces, ki temelji tako na spodbujanju in razvoju kakovosti mladinskega dela, kot na prepoznavanju in priznavanju mladinskega dela.

Za izvedbo teh ciljev je bila, kot je razložila mag. Kosi, ustanovljena državna strokovna delovna skupina, ki združuje predstavnike Urada RS za mladino, nacionalne agencije Movit, Mladinskega sveta Slovenije, mreže MaMa, raziskovalce, občine in mladinske centre. Skupaj so pripravili strateški načrt za obdobje 2022–2027 z možnostjo podaljšanja do 2032.

Kaj kakovostno mladinsko delo sploh je?

Prvi krovni cilj kakovostnega mladinskega dela je spodbujanje kakovosti, kar sega vse od razumevanja učinkov mladinskega dela, do postavitve standardov za izvajanje in spremljanje, sistema beleženja aktivnosti in rezultatov, krepitve kompetenc mladih …

Drugi cilj je prepoznavnost in priznanje mladinskega dela, pri čemer si mladinski sektor, kot pove mag. Kosi, želi, da vsak srednješolec pozna mladinsko organizacijo v svojem okolju, da mladinsko delo postane nekaj, s čimer se mladi radi poistovetijo, da ga prepoznajo tudi mediji, šole, podjetja in lokalne skupnosti, in nenazadnje, da postane mladinski delavec cenjen in pravično plačan poklic.

Kakovostno mladinsko delo temelji na enajstih načelih, kot so: varno okolje, celosten razvoj mladih, prispevek k družbi, strokovnost, sodelovanje, merjenje učinkov, trajnost, boj proti diskriminaciji in sovražnemu govoru, ter prepoznavnost dela mladih.

Kdo s(m)o ti, ki delajo za mlade?

Kdo so torej eni najvidnejših deležnikov v slovenskem mladinskem sektorju, ki so pomembno vlogo odigrali v majski kampanji oziroma jo v mladinskem sektorju opravljajo vseskozi?

V maju je Mladinski svet Slovenije začel kampanjo »Mladi spreminjamo svet – prostovoljno!«, s katero opozarjajo na pomen prostovoljstva in sistemske izzive prostovoljskih organizacij, je majsko dogajanje predstavila mag. Kosi, pri čemer je dodala, da bodo pripravili bodo tudi mnenjski dokument, v katerem predlagajo konkretne izboljšave za prostovoljno delo v Sloveniji.

Svoje pomembno mesto ima tudi Mreža MaMa, ki povezuje 58 mladinskih centrov po vsej Sloveniji in letos praznuje 20 let delovanja. V okviru kampanje Aktivni za prihodnost v 20 tednih osvetljuje pomen mladinskega dela in z različnimi deležniki zbira odzive v digitalnem orodju MLADIM, namenjenem spremljanju in vrednotenju učinkov mladinskega dela. Do zdaj je svoje mnenje v orodju izrazilo že več kot 900 mladih.

Številke povedo več kot besede, številke mladinskega dela pa še več

Po zadnjih podatkih iz leta 2024:

• se 80 % mladih počuti varno in sprejeto v okoljih mladinskega dela,
• 70 % jih meni, da so bili slišani in sprejeti,
• 50 % jih poroča o večji samozavesti po vključitvi v mladinsko delo,
• v dejavnosti je bilo vključenih več kot 1.000 mladih.

Moč povezovanja, programov, ključnih deležnikov …

Pomembno vlogo pri podpori mladinskim projektom ima nacionalna agencija Movit, ki izvaja programa Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota (ESE), je še opisala direktorica Urada RS za mladino. Od leta 2021 so v okviru teh programov podprli 645 projektov, ki jih je izvedlo 252 organizacij, v katere je bilo vključenih skoraj 26.000 udeležencev. Skupna vrednost projektov presega 25,5 milijona evrov.

Program Evropska solidarnostna enota mladim od 18 do 30 let omogoča, da prispevajo k skupnemu dobremu, se osebnostno razvijajo in pridobivajo življenjsko pomembne kompetence. Vrednote solidarnosti, povezovanja in vključevanja tako niso več zgolj besede, temveč postanejo dejanja.

Aktivno tudi v Mariboru, Slovenskih Konjicah, pri Tabornikih …

Majskemu duhu promocije pomena mladinskega dela so se aktivno pridružili še marsikje, med drugim tudi v MKC Maribor, kjer so, kot je povedala Marja Guček, direktorica MKC Maribor, pripravili kampanjo #videovibes #mladiobrazi, v kateri so nastala kratka videosporočila, deljena na socialnih omrežjih.

V okviru slednjih so mladi preko svojih izkušenj in doživljanja mladinskega dela, mladinskih centrov in mladinskih organizacij nakazali, kaj je tisti pravi pomen mladinskega dela. Da jim je več kot uspelo, potrjujejo tudi številke, saj so kratki videoposnetki na socialnih omrežjih dosegli in angažirali mnogo mladih.

V Mariboru seveda ne moremo mimo zavoda Pekarna Magdalenske mreže, udejstvovanje slednjega predvsem skozi prostovoljstvo pa je na novinarski konferenci predstavila Urška Breznik. Prostovoljstvo znotraj mladinskega dela je izpostavila kot prvi korak mladih v aktivno državljanstvo, pri čemer je nakazala, kako lahko prav mladinske organizacije skozi mladinsko delo mladim predstavijo alternativo vsemu, kar jih obdaja. In kaj je ta? Solidarnost, je prepričana Urška Breznik.

Vselej dinamično je, kot predstavi Špela Pučnik, direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline Slovenske Konjice, tudi pri njih. V MC Dravinjske doline Slovenske Konjice mladinsko delo uspešno živijo predvsem skozi projekte aktivne participacije mladih ter številne mednarodne projekte, Špela Pučnik pa izpostavi, da so aktivnosti mladinskega centra vselej odgovor na nekaj, kar mladi danes potrebujejo – »varnost, pripadnost, priložnost, prostor, …« Pučnik pa ključne učinke udejstvovanja mladih v mladinskem delu vidi tudi v številnih oprijemljivih kompetencah – te so, kot pove »izkušnje za življenje«.

Kot vsem dobro poznano prakso mladinskega dela novinarska konferenca ponudi še uvid k tabornikom, v največjo slovensko mladinsko organizacijo, v kateri mladinsko delo, ki je vtkano v samo bistvo tabornikov, predstavi Tinkara Ošlovnik, pri čemer izpostavi, da so veščine, ki jih mladi skozi mladinsko oziroma taborniško »delo« pridobivajo, tako kot tudi sicer v polju mladinskega dela, vselej zlahka prenosljive na številne druge življenjske situacije in nenazadnje tudi nadaljnje karierne poti.

V Mariboru duha mladinskega dela res ne manjka

Ogled prostorov in vidnih, otipljivih učinkov mladinskega dela v lokalnem okolju se je po novinarski konferenci nadaljeval z obiskom MKC Maribor in njihovega hostla ter Pekarne Magdalenske mreže – obe organizaciji sta za Maribor že vrsto let formativnega pomena. Navkljub sistemskim oviram in obdobjem manjšega posluha (lokalnih) odločevalcev in vselej z mladimi, vključenostjo, trajnostjo, solidarnostjo, povezovanjem mladinskega dela s kulturo … v mislih.

Mladinsko delo je vselej naložba, ne strošek

Ob številnih edinstvenih, navdušujočih individualnih zgodbah, s katerimi lahko postreže prav vsaka mladinska organizacija in navsezadnje vsak od mladinskih delavec, konec koncev pa tudi mladi, ki se z mladinskim delom srečajo, je jasno, da je mladinsko delo marsikaj – naložba, vrednota, poslanstvo, kot se je ob zaključnem dogodku kampanje izrazila Špela Pučnik, pa tudi služba, terapevtska ordinacija, …

Po še enem uspešno minulem maju, ki je znova osvetlil pomen mladinskega dela, velja izpostaviti, da so koristi mladinskega dela dokazane. Mladinsko delo namreč krepi osebnostno rast – samozavest, odgovornost, kritično mišljenje, razvija mehke veščine, ki so iskane na trgu dela, zmanjšuje družbene razlike in vključuje ranljive skupine, spodbuja aktivno državljanstvo in demokratično udejstvovanje, in izboljšuje duševno zdravje mladih, saj ponuja varno in podporno okolje …

Žal (ali na srečo) pa obstaja eno tveganje, ki ga hudomušno izpostavi direktorica MKC Maribor, Marja Guček. Mladinsko delo lahko posameznika zasvoji do konca življenja …