Žalovanje je osebna izkušnja, ki jo vsakdo doživlja po svoje, a mladi pogosto občutijo, da jih odrasli ne razumejo dovolj. Tako kažejo rezultati nedavne ankete U-Reporta Slovenija, s katero je UNICEF Slovenija preverjal, kako otroci in mladi doživljajo žalovanje. 

Mladi se večinoma ne počutijo dovolj razumljene s strani odraslih. Kar 52 odstotkov U-Reporterjev meni, da se premalo pogovarjamo o tem, kako mladi doživljajo izgubo, medtem ko 32 odstotkov meni, da odrasli sploh ne razumejo njihovega doživljanja žalovanja.  

Ko gre za podporo v šolskem okolju, so mladi enotnega mnenja. Kar 77  odstotkov U-Reporterjev meni, da bi učitelji morali pokazati več razumevanja za učence, ki žalujejo – na primer z napovedanim spraševanjem. Le 11 odstotkov jih meni, da ni potrebe po posebnem pristopu, medtem ko 12 odstotkov o tem še ni razmišljalo. 

Mladi so tudi jasno izrazili, kaj bi jim najbolj pomagalo pri spoprijemanju z žalovanjem. Največ jih izpostavlja pogovor z nekom, ki mu zaupajo (49  odstotkov) in čas zase ter mir (35  odstotkov), kar kaže, da mladi potrebujejo tudi prostor za osebno refleksijo. Podpora učiteljev in šole je sicer manj pogosta izbira (3  odstotkov), a v kombinaciji z drugimi oblikami podpore lahko bistveno pripomore k boljšemu počutju.

Tudi strokovne raziskave potrjujejo, da proces žalovanja pri otrocih in mladih pogosto traja več let ter vpliva na njihovo duševno zdravje, učno uspešnost in socialno vključevanje. Njihova čustva so pogosto bolj spremenljiva, včasih intenzivna, včasih potlačena; pogosto ne izrazijo vsega takoj, a izguba se lahko ponovno prebudi ob mejnikih, kot so rojstni dnevi, dan spomina na mrtve, obletnice in spremembe v življenju. Pomembno je, da otroci dobijo informacije in podporo tako v družini, kot tudi v šoli, saj potlačene stiske zaradi izgube pogosto vodijo v dolgoročne težave.  

Na vprašanje, kako bi pomagali prijatelju, ki doživlja izgubo, je kar 65  odstotkov U-Reporterjev odgovorilo, da bi ga najprej poslušali in bili ob njem, medtem ko bi 15  odstotkov izrazilo sočutje z besedami. To jasno kaže, da je prisotnost in poslušanje za otroke in mlade pogosto pomembnejše od besed. 

Ko smo mlade vprašali, kaj bi si želeli, da družba bolje razume o žalovanju mladih, jih je največ (47 odstotkov) poudarilo, da se žalovanje ne kaže samo z žalostjo, ampak tudi z jezo, zmedo in osamljenostjo. 29 odstotkov jih meni, da bi družba morala razumeti, da žalovanje traja različno dolgo pri vsakem posamezniku. Mladi pa so izpostavili tudi to, da o žalovanju ni sramotno govoriti, da lahko žalovanje vpliva na vedenje in uspeh v šoli ter da mladi potrebujejo posebno podporo. 

Žalovanje je lahko težko in pogosto zahteva veliko poguma. Pomembno je, da veš – tvoji občutki so normalni. Vsak korak, ki ga narediš, šteje. Če ti kdaj postane pretežko, se obrni na odraslega, ki mu zaupaš, ali poišči strokovno pomoč. Podpora obstaja in zaslužiš si, da ti je lažje. 

O U-Reportu

V 104 državah sveta deluje že več kot 38 milijonov U-Reporterjev. Pridružiš se jim lahko anonimno in brezplačno na povezavi. Vsak mesec boš v klepet prejel_a novo kratko anketo na zanimivo temo. Na aktualno anketo lahko odgovoriš tudi tako, da U-Reportu Slovenija preko klepeta pošlješ ključno besedo SODELUJEM. Naj bo tvoj glas slišan!

V Sloveniji U-Report deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi.   

*Program Na meni je! sofinancira Urad za Mladino, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.   

*Rezultati ankete odražajo mnenja, ki so jih posredovali U-Reporterji in niso reprezentativni za otroke in mlade po vsem svetu ali za posamezno državo oz. regijo. UNICEF Slovenija si prizadeva okrepiti glas otrok in mladih, zato lahko preko U-Reporta posredujejo svoje izkušnje in stališča. U-Report pri pridobivanju mnenj ne uporablja statističnih metod za reprezentativnost vzorca. Priporočeno je, da se rezultati ankete uporabljajo kot dodaten vir, ki podkrepi statistično zanesljivejše metode zbiranja podatkov. 

Foto: freepik/katemangostar