Čeprav je med mladimi ponekod mladinsko delo že zelo razširjeno, nekateri zanj še niso slišali. Glavne značilnosti maladinskega dela so prostovoljnost, neformačno učenje in razvoj kompetenc. Vanj pa se lahko vključi prav vsak mlad nadobudnež. 

Mladinsko delo predstavlja organizirano obliko dela z mladimi, ki temelji predvsem na prostovoljnosti, neformalnem učenju in aktivnem vključevanju mladih v družbo. Glavni namen takšnega dela pa je podpreti razvoj mladih, njihovih kompetenc, vrednot, samostojnosti in participacije. 

Mladi se v mladinsko delo lahko vključujejo popolnoma prostovoljno brez šolskih ali službenih obveznosti. Med svojim delom pa so ves čas deležni neformalnega učenja, ki poteka izven formalnega sistema izobraževanja. Učenje je predvsem izkustveno, praktično in pogosto družbeno naravnano. Mladi so v delo aktivno vključeni in sodelujejo pri oblikovanju, izvajanju in evalvaciji aktivnosti. Ena ključnih prednosti mladinskega dela je možnost za razvoj kompetenc in spretnosti. V to spadajo tako socialne, kot komunikacijske, organizacijske in vodstvene spretnosti. Z mladinskim delom pa imajo mladi možnost za povezovanje, organiziranje v skupine ali lokalne skupnosti. 

Mladinsko delo tudi mednarodno

Mladi se mladinskega dela lahko lotijo v mladinskih centrih, kjer so jim na voljo številne ustvarjalne delavnice, računalniške in digitalne delavnice, turnirji v družabnih igrah, debate in pogovorni krožki ter sodelovanje pri organizaciji koncertov, razstav in drugih dogodkov. Dela se lahko lotijo tudi na več področjih prostovoljstva, denimo pri lokalnih dogodkih, čistilnih akcijah, pomoči starejšim in humanitarnih akcijah.

Mladi se mladinskemu delu lahko priključijo tudi v sklopu mednarodnih izmenjav, ki potekajo na več področjih. Na voljo so jim še različni mednarodni treningi in delavnice, različne možnosti sodelovanja z evropskimi institucijami in različni tečaji. 

Mladinsko delo ni formalno izobraževanje

Mladinsko delo se od formalnega izobraževanja razlikuje predvsem v načinu učenja, pristopu in vlogi mladih. Temelji na prostovoljnosti in neformalnem učenju, kjer mladi aktivno sodelujejo, raziskujejo svoje interese ter se učijo skozi izkušnje, ustvarjalne dejavnosti in skupnostne projekte. Okolje je bolj sproščeno, prilagodljivo in omogoča razvoj socialnih, komunikacijskih in organizacijskih veščin, pri čemer mladi pogosto sodelujejo pri oblikovanju in izvedbi aktivnosti. Cilji mladinskega dela so osebni razvoj, krepitev kompetenc in aktivno vključevanje v družbo.

Formalno izobraževanje pa poteka v strukturiranem sistemu šol in drugih izobraževalnih institucij, z vnaprej določenimi učnimi načrti, standardi in obveznostmi. Udeležba je pogosto obvezna, učenje pa temelji na predavanju, vajah in ocenah, ki vodijo do uradno priznanih kvalifikacij. Vloga mladih je bolj usmerjena v poslušanje in usvajanje znanja, medtem ko o vsebini in načinu izvedbe odločajo učitelji in institucije. Kljub razlikam se mladinsko delo in formalno izobraževanje med seboj dopolnjujeta, saj mladinsko delo razširja priložnosti za razvoj veščin, ki jih formalni sistem pogosto ne pokriva v enaki meri.