V Bruslju se je ta vikend odvilo tretje in sklepno zasedanje Evropskega državljanskega foruma o medgeneracijski pravičnosti – edinstvenega procesa Evropske komisije, ki v oblikovanje prihodnje evropske strategije vključuje naključno izbrane državljane iz vseh držav članic. Med 150 sodelujočimi je bila skoraj tretjina mladih, starih manj kot 29 let, kar je bila jasna poteza organizatorjev: brez mladih razprava o prihodnosti ni popolna. Kot opazovalka in dopisnica je tridnevni proces spremljala sodelavka uredništva mlad.si Taša Mihelčič. Doživela je iskren dialog med generacijami, prežet s kritičnim razmislekom, spoštovanjem in željo po sodelovanju.

Od razumevanja do odločitev: kako je potekal proces

Prvi dan je potekal precej sproščeno, čeprav so udeleženci takoj poudarili, da je pravičnost med generacijami tema, ki zahteva resno obravnavo. Cilj panela je bil jasen. Odgovoriti na vprašanje, kako ustvariti Evropo, ki bo pravična ne le do nas danes, temveč tudi do tistih, ki bodo prišli za nami.

Srečanje je potekalo v treh fazah, ki so vključevale razumevanje medgeneracijske pravičnosti, oblikovanje osnutkov priporočil ter končno potrjevanje predlogov. Udeleženci so delali v dvanajstih tematskih skupinah, kjer so razpravljali o okoljskih vprašanjih, stanovanjski politiki, socialni pravičnosti, kulturi, izobraževanju, digitalizaciji in umetni inteligenci. Sobotne delovne skupine so bile posebej intenzivne, vendar je vzdušje ostajalo pozitivno, razprave pa vključujoče. Državljani oziroma predstavniki posameznih držav so se strinjali, da »premik naprej« zahteva, da vsak glas šteje, kar so simbolno utrjevali tudi z glasovanjem z barvnimi karticami.

Med pogovori s strokovnjaki so se pokazale ključne skrbi, ki presegajo generacije: onesnažen planet kot grožnja prihodnosti, zaščita demokracije, vključevanje mladih v javne razprave, diskriminacija starejših, pomen znanosti ter vpliv naprednih tehnologij na življenje in delo. Več je bilo slišati tudi o potrebi po vseživljenjskem učenju in prekvalifikacijah, saj so generacije skupaj ugotavljale, kako hitro se spreminja trg dela.

Glas mladih šteje: ”Bodimo aktivni, ne pasivni”

Med udeleženci panela sta bila tudi dva mlada Slovenca, s katerima sem opravila intervju. Ena izmed njih je bila 25-letna Ina Simončič, ki je izpostavila, da panel daje glas ljudem, ki ga v družbi pogosto nimajo. »Zbrali so nas iz različnih držav, ozadij in starosti, in dali priložnost, da prispevamo k boljši prihodnosti,« je povedala. Mladim svetuje, naj se ne bojijo izraziti svojega mnenja, saj se njihove ideje pogosto izkažejo za dragocene. Sodelovanje na panelu ji je omogočilo, da je iz prve roke slišala izkušnje starejših generacij.

Ina Simončič: »Vidimo, da se vsaka generacija sooča s svojimi problemi. Če ne bomo nič spremenili, bodo ti problemi nekoč doleteli tudi nas. Zato je ključno, da poskušamo vsem generacijam omogočiti čim bolj podobne priložnosti.«

Drugi intervjuvanec, 18-letni Žiga Ban, je priznal, da je bil sprva prepričan, da je medgeneracijska pravičnost tema, ki je bolj simbolna kot praktična. Zdaj ve, da je ravno nasprotno. Žiga je mladim namenil tudi jasen nasvet: »Poskušajte biti aktivni, ne pasivni, ker vas bo sistem sicer hitro pozabil.«

Žiga Ban: »Dejansko medgeneracijska pravičnost zajema skoraj vse, od gospodarstva do vzgoje otrok. Vse je prepleteno. Odprlo mi je oči, da gre za nekaj veliko bolj pomembnega, kot si večina predstavlja.«

Od razprave k priporočilom: kako tudi mladi sooblikujejo evropsko prihodnost

Tretji dan so udeleženci glasovali o končnih priporočilih, ki so jih nato predali evropskemu komisarju za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport Glennu Micallefu. Priporočila bodo sestavni del prihajajoče evropske strategije, po besedah organizatorjev pa bodo državljani ostali v stiku z Evropsko komisijo tudi po zaključku procesa. Med predlogi izstopajo pozivi k večji politični participaciji mladih, trajnostnemu upravljanju virov, pravični rabi umetne inteligence, dostopnejšemu stanovanjskemu trgu ter k ustvarjanju prostorov, kjer se lahko generacije med seboj srečujejo, učijo in bogatijo.

Čeprav je bil proces formalno strukturiran, vzdušje ni bilo birokratsko. Udeleženci so razpravljali sproščeno, a kritično; večkrat so odprli občutljive teme, kljub temu pa so ostali povezani v skupni misiji, ustvariti Evropo, ki bo prijazna do vseh generacij. Kot opazovalka sem imela občutek, da se je v tem procesu oblikovala majhna skupnost ljudi, ki verjame, da se spremembe začnejo z dialogom in ne z delitvami.

Tretje zasedanje državljanskega foruma je jasno pokazalo, da je medgeneracijska pravičnost več kot politični koncept, je način razmišljanja o prihodnosti. Mladi, kot sta Ina in Žiga, dokazujejo, da lahko aktivno sodelovanje posameznikov vpliva na evropsko politiko. Dialog med generacijami ni vedno enostaven, vendar se je v Bruslju izkazalo, da je mogoč, produktiven in pomemben. Evropski državljanski forum o medgeneracijski pravičnosti je pokazal, kako pomembno je, da mladi aktivno sodelujejo v demokratičnih procesih. Ne le zato, ker bodo današnje odločitve krojile naš jutri, temveč tudi zato, ker njihova energija, znanje in ideje lahko že danes prispevajo k boljšim rešitvam za vse. V času, ko se Evropa srečuje s staranjem prebivalstva, podnebnimi spremembami in tehnološkimi revolucijami, je glas mlade generacije nepogrešljiv. Kot je ob začetku procesa poudaril evropski komisar Glenn Micallef, moramo medgeneracijsko pravičnost vtkati kot načelo v vse politike in se pri vsaki odločitvi vprašati: Ali ravnamo pravično do prihodnjih generacij? Mladi so tisti, ki bodo s temi posledicami živeli najdlje, zato jim pripada mesto pri mizi, ko se sprejemajo odločitve.