Mladinsko delo

Mladinsko delo na podeželju: Kaj vse so izzivi in kaj priložnosti?

20. 11. 2025 avtor: Uredništvo
foto: Tiziano Biagi

Podeželje ni le prostor miru, narave in razgledov. Je tudi prostor priložnosti, ustvarjalnosti in povezovanja manjših skupnosti, tudi za mlade. Tam, kjer so skupnosti manjše, se lahko ideje morda hitreje pojavijo, sodelovanje pa je bolj osebno, pristno in povezovalno. A kaj ovira potencial in priložnosti mladih na podeželju?

Izzivi so …

Na podeželju mladi pogosto živijo daleč drug od drugega, mobilnost pa je omejena. Zaradi tega je težje oblikovati redne skupine mladih in organizirati aktivnosti, dogodki pa pokrivajo večje območje.

V številnih podeželskih občinah namreč ni mladinskih centrov ali primernih prostorov. Pogosto gre za večnamenske dvorane, ki so časovno ali programsko zasedene, prilagojene drugim generacijam ali pa enostavno niso zasnovane za mladinsko delo.

Mnogi mladi se zaradi dela ali pomanjkanja priložnosti začasno ali trajno odselijo s podeželja ali pa med tednom bivajo v univerzitetnih mestih. To zmanjšuje število mladih, ki bi lahko izboljšali razvoj lokalnih skupnosti.

… so pa tudi rešitve.

Ena od možnih rešitev je digitalizacija. Ta redstavlja eno najmočnejših orodij za premagovanje geografskih omejitev, s katerimi se sooča mladinsko delo na podeželju. Sodobna digitalna infrastruktura omogoča, da mladinski delavci in mladi ostanejo povezani tudi takrat, ko fizični prostor ali prevoz nista dostopna. Hibridni dogodki, spletne delavnice, virtualne mladinske sobe in platforme za skupinsko delo (npr. Discord, Teams, Zoom) omogočajo mladim, da sodelujejo v programih, se učijo, načrtujejo projekte ali preprosto preživljajo čas skupaj, ne glede na razdaljo.

Digitalna orodja lahko mladinskim organizacijam pomagajo tudi pri doseganju novih skupin mladih, ki se sicer morda ne bi vključile v klasične oblike mladinskega dela – na primer mladih, ki so bolj introvertirani, fizično oddaljeni, imajo omejeno mobilnost ali so zaposleni s šolo, delom in družinskimi obveznostmi. S tem se krepi inkluzivnost in raznolikost v mladinskem prostoru.

Velik potencial je v …

V manjših podeželskih okolij se skriva velika prednost: ljudje se med seboj bolje poznajo, odnosi so tesnejši, komunikacija pa poteka bolj neposredno. Ko mladi v takem okolju predstavijo svojo pobudo, pogosto najdejo hitrejšo pot do odločevalcev, podpore lokalnih društev ali pomoči posameznikov, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč. Ideje se tako lahko razvijejo bolj organsko, saj se skupnost hitreje mobilizira, odzivi pa so konkretni in prilagojeni lokalnemu okolju.

Manjša skupnost omogoča tudi več medgeneracijskega sodelovanja, saj se mladi naravno vključujejo v dogajanje kraja – od kulturnih prireditev do lokalnih pobud. S tem se krepi občutek pripadnosti, zaupanje in skupna odgovornost za razvoj kraja. Na podeželju lahko tako vsak glas nosi malenkost večjo težo, vsaka ideja večji potencial, vsaka pobuda pa večjo možnost, da postane del resnične zgodbe skupnosti, pa čeprav majhne.

mlada govornica
In še – da ne pozabimo: marsikdo je iz lokalnega okolja napredoval na regionalnega in se na koncu uveljavil na nacionalnem, celo mednarodnem. Pa naj gre za politiko, prostovoljstvo, mladinski sektor na splošno … Foto: canva stock photos

Postani član organizacije, ki deluje predvsem (ali tudi) na podeželju!

Zveza slovenske podeželske mladine je edina prostovoljna, nacionalna, nevladna in nestrankarska organizacija, ki združuje mlade s podeželja, kakor tudi tiste, ki čutijo pripadnost podeželju. Krovna zveza in društva podeželske mladine med drugim organizirajo državni kviz Mladi in kmetijstvo ter Državne kmele igre.

Postaneš lahko animator Oratorija Slovenija! Po podatkih krovne organizacije je bilo preteklo poletje eno najuspešnejših do sedaj. Tekom poletja je namreč okrog 7900 mladih animatorjev izvedlo kar 318 krajevnih oratorijev v vseh slovenskih statističnih regijah. Udeležilo se jih je okrog 24500 otrok!

otroci in animatorji
Ena večjih skupin animatorjev in otrok med poletjem 2025. Foto: Oratorij Grosuplje

Če ne želiš postati animator, si lahko skavt ali tabornik. Postaneš lahko tudi prostovoljec pri lokalnem Rdečem križu ali Karitas. Številna lokalna športna in kulturna društva, vključno z mladinskimi odseki planinskih društev, folklornimi skupinami, gasilskimi društvi in športnimi klubi, pa imajo na podeželju posebno vlogo, saj pogosto predstavljajo najdostopnejšo in najaktivnejšo obliko organiziranega mladinskega delovanja.

Naslovna fotografija: Tiziano Biagi, dostopno na spletnem mestu Zveze slovenske podeželske mladine