Marsikdo izmed nas se žal sooča s težavami v duševnem zdravju. V svetu so v splošnem najbolj pogoste depresivne in anksiozne motnje (med slednje spada tudi panična motnja), sledijo pa jim prenekatere druge, vse od posttravmatske stresne motnje, motenj hranjenja in drugih.

Hkrati živimo v svetu, za katerega se zdi, da nenehno hiti in od nas ogromno pričakuje. Biti moramo uspešne_i, lepe_i, fit, zabavne_i, družabne_i, poleg tega pa se včasih zdi tudi, da če nimamo na desetine prijateljev, dopustov na eksotičnih destinacijah ali če neprekinjeno ne ustvarjamo novih doživetij ali kupujemo svetlečih novih stvari, je nekaj hudo narobe.

Na eni strani nas zasuvajo informacije o vojnah, podnebnih katastrofah, kratenju človekovih pravic in drugih grozotah, na drugi pa iz naših ekranov silijo perfektne podobe uspešnih mladih poslovnic_ežev, influencerk_jev, srečnih družin, neustrašnih solo travellerk_jev, kodic za popuste in tako naprej. Ogromno informacij, ki so v kombinaciji s strahom pred zamujanjem življenja (FOMO – Fear Of Missing Out) in morebitnimi preteklimi težkimi izkušnjami (recimo v otroštvu, razmerju, na delovnem mestu…) enkraten recept za hudo stisko.

Ljudje si ne le zaslužimo, temveč zares potrebujemo igro, sprostitev, družbo in ustvarjanje novih izkušenj. V ta komplet lahko seveda spada tudi žuranje – kak dober koncert, parti s hudim line-upom ali festivalska izkušnja. Itak, zakaj pa ne?

Vendar pa je crash po žuranju in post-festivalski blues lahko zares naporen in nam povzroči še večjo stisko. Prav zato smo pripravile_i nekaj nasvetov za manj tvegano žuranje, če se soočaš s stiskami v duševnem zdravju. (Psst, tudi, če se ne, so nasveti uporabni).

Predpriprava

Pomembno je, da se na žuranje pripraviš. Tako lahko zmanjšaš tveganja v povezavi s samim žuranjem in morebitno uporabo alkohola, zmanjšaš možnost za nepričakovane neprijetne izkušnje in se na splošno lahko bolj sprostiš. Vedi, da vsaka uporaba alkohola, pomanjkanje spanca oz. neurejen bioritem, pa tudi druge spremembe in dražljaji (npr. slabša prehrana, nenehna senzorna obremenjenost – vse od (pre)glasne glasbe do agresivnega žmiganja lučk ali komarjev v šotoru na festivalu) lahko negativno vplivajo na tvoje splošno psiho-fizično počutje.

• Načrtovanje uporabe: če se odločiš za uporabo alkohola ali drugih substanc, se že pred samim žurom odloči, kaj in koliko česa imaš namen zaužiti – postavi si osebno mejo, za katero boš kasneje hvaležen_a. Tako se lahko izogneš kompulzivnemu pitju v želji, da bi se imel_a še bolje oz. da bi dobri filingi trajali dlje, zmanjšaš možnosti za stranske učinke in zaplete zaradi prevelike količine zaužite alkohola, krepiš pa tudi lasten občutek (samo)kontrole in samozavesti.

• Postavi si namen: kratek pogovor s sabo o tem, zakaj greš žurat in kakšna imaš pričakovanja od tega, je lahko koristen. Želiš za tisti večer pozabit na razhod z bivšim ali prepir s starši? Se greš družit s frendi_cami po daljšem času? Razmisli, kaj ti pri nekem partiju ali festivalu največ pomeni. Če je tvoj namen izključno reševanje težav, poišči tudi druge načine pomoči.

• Preveri interakcije z zdravili: če zaradi težav v duševnem zdravju jemlješ kakšna zdravila (ali na recept ali naravne alternative, homeopatijo ali prehranske dodatke), preveri morebitna součinkovanja z alkoholom. Nekatere učinkovine lahko močno potencirajo druge, se presnavljajo skozi iste jetrne encime ali pa vplivajo na učinkovanje zdravila. Posebej pozoren_a bodi, če uporabljaš benzodiazepine (možnost npr. predoziranja), CBD izdelke (zelo različna součinkovanja) in druge. Če imaš možnost, se posvetuj z zdravnikom ali farmacevtom.

• Pričakuj pričakovano: vedi, da so občutki »spranosti«, žalosti in tesnobe je po prekrokani noči ali po celem tednu festivalskega življenja, ki je hkrati tudi odmik od vsakdanjega sveta, povsem običajni. S tem zavedanjem zmanjšaš verjetnost, da se boš začel_a utapljati v negativnih občutkih in morebitnem prepričanju, da se tvoje splošno duševno stanje slabša. Bodi prijazen_a do sebe, poskrbi, da se dovolj hidriraš, zaužiješ zdrav obrok (smuti, pica in kakšna solata so super varianta), si privoščiš počitek in počneš stvari, ki te pomirjajo. Privošči si gledanje serije, crkljanje s hišnimi ljubljenčki, morda se lahko odpraviš na kratek sprehod v naravo. Če se stanje po nekaj dneh ne izboljša, pa je morda čas, da poiščeš pomoč.

• Sledi smernicam zmanjševanja škode: ne le, da o svojem pitju razmišljaš, si postaviš meje, poskrbiš za hidracijo in kvalitetno prehrano, pomembno je tudi, da poskrbiš tudi za kakovosten počitek, varno in tebi udobno družbo.

• Vrni se v prijetno okolje: kolikor je le mogoče, se po žuru vrni v okolje, ki je varno, urejeno in prijetno. Neprijetni občutki bodo mnogo manj intenzivni, če se boš vrnil_a v sobo ali stanovanje, ki bo čisto, kjer te bo čakal pripravljen obrok (ali dovolj denarja, da si recimo naročiš pico), kot pa, če se vrneš v okolje, kjer te čaka še cel kup preloženega dela (kupi umazanih cunj, prazen hladilnik, še odprte skripte za izpit, nad katerim si obupal_a…). Na okolje vplivaj toliko, kolikor je pač v tvoji moči.

Parti kot izkušnja

Vsak parti je lahko svojevrstno doživetje.  Poskusi se osredotočiti na to, kaj ti nek žur lahko ponudi – morda to, da končno sliši svojo_ega priljubljeno_ega DJ-a_ko, prvič obiščeš nek klub, na festivalu doživiš sprejetost podobno mislečih ljudi, spoznaš nove ali pa se podružiš s starimi prijatelji_cami… To ti lahko pomaga, da se kljub morebitnim neprijetnim občutkom ali moralnemu mačku naslednji dan spomniš na lepe aspekte pretekle noči. Hkrati pa pazi, da partiji ne postanejo edini vir tvoje sreče, zabave in socialnih stikov!

Pavza in alternative

Načeloma velja, da so izkušnje lahko magične in nekaj posebnega, če jih ne ponavljamo nenehno. Nekdo, ki gre na morje enkrat na leto, ga zagotovo bolj ceni kot nekdo, ki živi na obali. Enako velja tudi za žuranje in uporabo alkohola. Si predstavljaš, da bi se festivali odvijali celo leto? Večina bi se nas kaj hitro naveličala, saj bi se stvari začele ponavljati in nas dolgočasiti.

Pavze pa niso pomembne le zato, da lahko tovrstne posebne izkušnje bolj cenimo, temveč tudi zato, da damo možganom čas za regeneracijo in pa, da se učimo ustvarjati nove izkušnje, spoznavati nove ljudi in se zabavati ter sproščati tudi na drugačne načine. Predstavljamo ti nekaj alternativ:

• Sproščanje: poskusi kakšno izmed metod čuječnosti, meditacijo, dihalne vaje, mrzle kopeli …

• Zabava: ukvarjaj se s kakšnim hobijem, ki te je od vedno zanimal ali te je veselil v preteklosti; če nimaš idej, lahko za nasvet vprašaš recimo ChatGPT. Možnosti je skoraj neskončno: slikanje z oljnimi barvami, igranje orglic, pletenje makramejev, vrtičkanje, barvanje mandal, ustvarjanje herbarija, fotografiranje žuželk, branje stripov, izdelovanje unikatnega nakita, preskušanje novih receptov, igranje video igric, kak mini domač projekt preurejanja, obisk muzeja, kratki izleti v okolico, da niti ne omenjamo tisoč in enega športa…

• Druženje: povabi družino, prijatelje ali druge bližnje na popoldne družabnih iger, piknik ali kaj podobnega. Podružiš se lahko tudi s svojo online družbo in se dogovorite za lan party ali pa klepetate na discordu ali drugje. Če ti manjka družbe, lahko preveriš, katere mladinske organizacije so na voljo  tvojem okolju ali pa poguglaš dogodke, ki so skladni s tvojimi zanimanji.

• Krepitev samozavesti: preskusi se v nečem, česar še nisi počel_a, pojdi na kak dogodek ali izlet sam_a, loti se kakšnega manjšega projekta ali športa… Zagotovo obstaja kaj, kar ti lahko vlije novo motivacijo, smisel in upanje. Postavi si manjše in uresničljive korake. Delo na stvareh, za katere nam je mar in ki na daljši rok pozitivno vplivajo na nas, je enkraten način krepitve ljubezni in zaupanja vase. Morda kaj zanimivega izveš tudi v našem članku o samopodobi.

• Reševanje stisk: svoje stiske lahko rešujemo na bolj ali manj konstruktivne načine. Priporočamo, da poiščeš različne stvari, ki ti lahko pomagajo – od fizične aktivnosti, bioritma, hobijev do pogovorov s prijatelji, vključitve v kak program podpore, obiskovanje psihoterapije…

»Ne bi, hvala«

Vedno drži, da je edina varna uporaba le neuporaba. Daljši premori med uporabo ali pa celo popolna abstinenca lahko na naše duševno zdravje vplivajo zelo ugodno. Če se odločiš, da bi preizkusil_a tudi to, to zelo pozdravljamo. Ob tem ti lahko pomagamo tudi v naši svetovalnici.

Vedi, da ti nikoli ni treba polagati kart na mizo in ljudem na dolgo in široko razlagati o svojih stiskah. To seveda lahko narediš, če to želiš, če pa se ne počutiš dovolj pogumno ali varno, da bi o tem na glas spregovoril_a, pa s tem ni nič narobe. Poslušaj sebe in delaj tisto in tako, da se boš ti počutil_a okej. Prav tako nikomur ne dolguješ razlage, zakaj tokrat ne piješ ali argumenta, da nisi beden_a, če ne boš “ruknil_a tiste rakije” ali pa če boš parti ta vikend preskočil_a. V vseh odnosih naj bo vodilo konsenz in če se počutiš, da te tvoja družba sili v nenehno žuranje ali pitje alkohola, well, that’s not it.

Kam in kako po pomoč?

Vsakdo izmed nas kdaj potrebuje pomoč. To ne pomeni, da smo šibki, dramatični, too much ali too little. Pomeni le to, da smo ljudje. Če se soočaš s težavami v duševnem zdravju ali sumiš, da imaš tovrstne težave, obstajajo različne možnosti pomoči:

• V akutni krizi s klicem na 112,
• Klic v duševni stiski vsako noče med 19.00 in 7.00
• pri osebnem zdravniku_ci ali psihiatru_inji,
• na najbližjem Centru za socialno delo,
• najbližji center za duševno zdravje otrok in mladostnikov
• najbližji center za duševno zdravje odraslih
• Drugo organizacijo na področju duševnega zdravja v bližini.

Prav tako ti je na voljo pomoč, če si ti ali tvoji bližnji opazil_a, da tvoje žuranje postaja prepogosto, da se le na ta način zmoreš družit in zabavat (ali pa, da ti obiskovanje partijev niti več ne predstavlja veselja in zabave) ali da imaš težave z uporabo substanc. Če nisi prepričan_a, kam bi se obrnil_a, lahko pišeš ali pokličeš nas in skupaj bomo našli najprimernejšo možnost zate glede na tvoje želje in potrebe:

• Izberi sam svetovalnica
• Tosemjaz spletna svetovalnica
• AA – Anonimni alkoholiki
• Enota za zdravljenje odvisnosti od alkohola.

Vedi, da si pomemben_a in da na Izberi sam verjamemo vate in navijamo zate!

Te zanima še več o vsebinah, ki jih raziskujejo mladinske_i delavke_ci DrogArt in Izberi sam ekipe? Najdeš jih na njihovih spletnih straneh, Instagram profilu @drogartekipa in @izberisamekipa ter Tiktok profilu Izberisam.

Avtorica: Simona Nahtigal – Sissi
Vir fotografij: Unsplash.