Na Uradu RS za mladino je 10. marca potekal strokovni seminar z naslovom Krizne situacije med mladimi. Seminar je združil strokovnjake/-inje iz različnih področij ter predstavnike/-ce mladinskega sektorja. Udeleženci/-ke smo poglabljali razumevanje kriznih situacij, s katerimi se srečujejo mladi ter krepili kompetence za ustrezno odzivanje v mladinskem delu. Poseben poudarek je bil namenjen preventivi, medinstitucionalnemu sodelovanju ter ustvarjanju varnega okolja za mlade.

Radikalizacija mladoletnikov v digitalnem okolju

Seminar je odprl Robert Zlobko, višji kriminalistični specialist iz slovenske policije. Predstavil je pojav radikalizacije mladoletnikov na spletu ter opozoril na vlogo digitalnih medijev pri oblikovanju identitete mladih. Po njegovih besedah danes spletni prostor pomembno vpliva na to, kako mladi razumejo sebe in svet okoli sebe.

V Sloveniji je zaznati porast vključevanja mladih, zlasti fantov, v različna ekstremistična gibanja. Stik z mladimi pogosto vzpostavljajo posamezniki ali skupine, ki delujejo v spletnih skupnostih, igralnih platformah, klepetalnicah ali na komunikacijskih aplikacijah.

Radikalizacija sama po sebi ni nujno problematična, saj družbeni razvoj včasih potrebuje radikalne ideje. Problem nastane, ko proces vodi v sovraštvo, agresijo ali nasilje. Gre za postopen proces spreminjanja prepričanj in vrednot posameznika. Pogosto so tarča mladi, ki doživljajo socialno izolacijo, osebne stiske ali iščejo občutek pripadnosti.

Med zgodnje kazalnike radikalizacije sodijo predvsem:

• pogosti pogovori o ekstremističnih idejah,
• izrazita sprememba sloga oblačenja ali simbolike,
• umik iz obstoječih socialnih mrež, kot so prijatelji ali družina.

V nadaljnjih fazah se lahko pojavi tudi vključevanje drugih mladih v takšna gibanja, pri čemer imajo pomembno vlogo simboli, slogani in spremembe v jeziku komunikacije.

Socialna omrežja pri tem igrajo pomembno vlogo, saj omogočajo hitro širjenje ekstremističnih vsebin. Algoritmi pogosto dodatno krepijo izpostavljenost takšnim vsebinam. Ključni zaščitni dejavnik zato ostajata digitalna pismenost ter razvijanje kritičnega mišljenja med mladimi.

Duševno zdravje mladih in vloga mladinskega dela

O duševnem zdravju mladih je spregovorila Nadja Hriberšek, psihiatrinja za otroke in mladostnike iz Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Izpostavila je, da je duševno zdravje mladih eno ključnih družbenih vprašanj današnjega časa.

Mladi se pogosto soočajo z dolgotrajnim stresom, pritiski izobraževalnega sistema, družinskimi stiskami, negotovostjo glede prihodnosti ter širšo družbeno krizo vrednot. V takšnem okolju postaja odnos med mladinskim delavcem/-ko in mladim eden najpomembnejših podpornih dejavnikov.

Pri delu z mladimi je pomembno:

• pokazati iskreno skrb,
• ne dajati praznil obljub (v smislu: “vse bo v redu”),
• ne uporabljati prisile,
• sprejemanje ambivalentnost mladih,
• ne prevzemanje vloge starša.

Mladinski delavci/-ke lahko mladim ponudijo prostor in čas za pogovor, mirno in empatično poslušanje ter možnost, da na svoje izzive pogledajo tudi iz druge perspektive.

Prva pomoč v kriznih situacijah

Praktični vidik odzivanja v kriznih situacijah je predstavil Til Brežnik, vodja projektov s področja urgentne medicine. Udeleženci/-ke smo obnovili osnovna znanja prve pomoči ter obravnavali konkretne primere iz prakse.

Med drugim smo obravnavali: predoziranje z drogami (zlasti z opioidi), srčni zastoj ter možgansko kap.

Predavanje je poudarilo pomen hitrega prepoznavanja simptomov in sistematičnega ukrepanja.

Izkušnje iz prakse mladinskih centrov

Pomemben del seminarja so bile izkušnje iz prakse, ki sta jih predstavila Janko Urbanc, direktor Mladinskega centra Velenje, in Rok Tomšič iz Javnega zavoda Sotočje Medvode.

Predstavljen je bil primer iz Velenja, kjer so se v prostoru EMCE plac soočili z varnostnimi izzivi. Vodstvo centra je poudarilo, da je varnost mladih temeljna odgovornost mladinskih centrov. Dokler težave, ki jih povzročajo posamezniki z agresivnim vedenjem, niso ustrezno rešene, prostora ponovno ne odpirajo. Pri tem ostaja ključen dialog z mladimi, tudi z mladimi, ki kažejo agresivno vedenje.

V Medvodah se soočajo s porastom vandalizma. Kot odziv so vzpostavili krizno sodelovanje med lokalnimi institucijami: občino, šolami, mestnim redarstvom ter centrom za socialno delo. Ključni pristop temelji na sodelovanju in razumevanju stisk mladih, tudi kadar se te izražajo skozi odklonilna vedenja.

Opozorjeno je bilo tudi na porast vpliva spletnih vsebin, ki promovirajo t. i. »toksične« modele moškosti, ter na dejstvo, da nekateri mladoletniki dobro poznajo pravne meje odgovornosti.

Mladoletniško prestopništvo in družbeni odziv

O mladoletniškem prestopništvu je govorila Eva Bertok iz Inštituta za kriminologijo pravne fakultete v Ljubljani. Predstavila je aktualno stanje, zakonodajni okvir in posebnosti obravnave mladoletnikov.

Izpostavila je, da je prvi korak pri obravnavi kaznivih dejanj pogosto najtežji, prijava nasilja ali zlorabe. Brez tega koraka sistem ne more začeti delovati.

Pri delu z mladimi, ki so že storili prekršek ali so na poti v prestopništvo, ima pomembno vlogo t.i. restorativna pravičnost. Ta pristop vključuje: intervencijo, poravnavo med vpletenimi, vključevanje skupnosti ter odvračanje od nadaljnjega prestopništva.

Skupnostni programi in pomen zaupanja

Marjetka Čermelj iz programa Cona – Skupnostni programi za mlade, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Ljubljana, je predstavila pomen varnih prostorov za mlade. Ti programi mladim pogosto omogočijo prvi varen pogovor z odraslo osebo zunaj družinskega ali šolskega okolja.

Ključna dejavnika pri tem sta zaupanje in konsistentnost odraslih strokovnih delavcev/-k.

Prostor kot preventivni dejavnik

Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže Maribor je predstavila njihovo delovanje. V njihovem prostoru zaznavajo manj vandalizma in odklonilnih vedenj, kar povezujejo z jasno programsko usmeritvijo in kulturnimi dogodki, ki oblikujejo identiteto prostora.

Nasilje med mladimi v vzgojno-izobraževalnem okolju

Seminar je zaključil Damjan Habe, socialni pedagog, ki je predstavil izkušnje z obravnavo nasilnega vedenja mladih v formalnem in neformalnem izobraževanju, tudi v organizacijah, kot je Zveza tabornikov Slovenije.

Nasilje med mladimi je kompleksen in večplasten pojav. Ključno je, da strokovni delavci in delavke prepoznajo različne oblike nasilja, vključno s spolnim nadlegovanjem, fizičnim in psihološkim nasiljem, ter nanje reagirajo takoj. Obravnava mora vključevati vse deležnike: vrstnike/-ce, učitelje/-ice, mladinske delavce/-ke in širšo skupnost.

Sklep

Seminar je ponudil celovit vpogled v različne vidike kriznih situacij med mladimi: od digitalne radikalizacije in duševnega zdravja do nasilja, prestopništva in odzivanja v lokalnih skupnostih. Udeleženci/-ke smo pridobili nova znanja ter dodatno utrdili zavedanje, da ima mladinsko delo pomembno vlogo pri ustvarjanju varnega, vključujočega in podpornega okolja za mlade.

Vir slike: https://www.pexels.com/photo/water-drops-reflection-1557853/