V sodobnem času se je pojmovanje družine in odločanje zanjo korenito spremenilo. Ljudje se za družine odločajo bolj pozno, mnogi mladi pa imajo do ustvarjanja svoje lastne družine mnogo zadržkov, ki jih prej ni bilo zaznati.

Leta 1995 je bila povprečna mati ob rojstvu svojega prvega otroka stara 25 let, leta 2010 28,7 let, leta 2022 pa je bila povprečna starost 29,6 let. Manjša se število živorojenih otrok, leta 1980 je bila okoli 15 otrok na 1000 prebivalcev, zdaj je okoli 10 otrok na 1000 prebivalcev. Lani je bil naravni prirast v Sloveniji -4865, umrlo je torej 4865 ljudi več, kot se je rodilo živih otrok.

Mladi kot enega izmed glavnih razlogov, zakaj se ne odločajo za otroke, izpostavijo ekonomske in družbene, razmere, ki niso prijazne do mladih družin.

»Prvo kot prvo, mladi si stanovanje ne morejo privoščiti, razen če zadenejo na loteriji, težko si je privoščiti že garsonjero, sploh v večjih mestih, kaj pa šele dvosobno stanovanje, kjer bi lahko optimalno zgradil družino. Danes sem bil v trgovini, kupil sem dva sira, nekaj kruha in majonezo, plačal sem dvajset evrov. Kako bi lahko v takih razmerah skrbel še za otroka? Da bi si to privoščila, morata biti oba starša redno zaposlena, istočasno pa morata skrbeti za otroka, kar je lahko zelo stresno, treba je popolnoma spremeniti življenjski slog. Vedno manj je tudi vključenosti starih staršev, ker posamezne družine postajajo vedno bolj individualizirane.«

Imeti otroke s časom postaja tudi manj integralen del identitete ljudi, predvsem žensk. V tradicionalnih družbah se je od poročenega para pričakovalo, da imata čimprej otroke. Z družbenim napredkom, sekularizacijo in emancipacijo žensk pa so se te sile, čeprav še vedno obstajajo, oslabile.

»Manj je zunanjih pritiskov, ki vplivajo na to, ali imaš otroka, ali ne. Včasih je bilo imeti otroka videno kot samoumevno, zdaj pa je pritisk manjši, oziroma se posamezniki večkrat odločijo, da otrok ne bodo imeli, četudi to od njih družba zahteva. To se mi zdi bolje, ker odločitev imeti otroka postane bolj tvoja, so bolj svoboden. Skratka, imeti otroka ni več del samoaktualizacije ljudi, predvsem žensk.«

Mnogi mladi čutijo tudi veliko odgovornost pripeljati novo življenje v svet, medtem, ko svetu grozijo okoljske in socialne katastrofe, ki jih vodilni v svetu pogosto ne jemljejo dovolj resno.

»V prihodnosti bi si želel otroke, ampak ne vem, če hočem prinesti otroke v svet, kot je naš. Zdaj smo imeli vročinski val, potem deset dni neviht, po njih bo spet prišel vročinski val, nato pa verjetno še več neviht. Nikomur ne bi privoščil živeti v takem svetu, kaj šele svojemu otroku. Potem pa vidim kakšnega prikupnega otroka na Instagramu in se malo otoplim, nato pa na ulici vidim enega kričečega, pa si hitro spet premislim (smeh).«

V sodobnem času pa se je spremenilo tudi, kaj vse mislimo, ko rečemo družina. Poleg jedrne družine dveh poročenih bioloških staršev in otrok poznamo reorganizirane družine, kjer ima en ali oba starša socialno in ne biološke vloge, družine s posvojenimi otroci, družine istospolnih staršev.

Leta 2022 se je izven zakonske zveze rodila večina otrok, in sicer 57,3 %. Vse torej kaže na to, da se mladi vse manj odločajo za otroke zaradi hostilnih razmer ter pa zaradi večje svobode pri odločanju, če otroke sploh želijo imeti.