Generalna skupščina ZN je za dan spomina na žrtve holokavsta izbrala obletnico osvoboditve zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Birkenau pred 74 leti. 27. januarja 1945 ga je osvobodila ruska Rdeča armada.

Združeni narodi so leta 2005 ta dan izbrali za dan spomina na žrtve holokavsta in s tem dejanjem zavrnili vsakršno zanikanje holokavsta kot zgodovinskega dogodka, bodisi v celoti bodisi delno. V sprejeti resoluciji, ki se naslanja na Splošno deklaracijo človekovih pravic, je “brez zadržkov” obsodila vse oblike verske nestrpnosti, spodbujanja, nadlegovanja ali nasilja nad osebami ali skupnostmi, ki temeljijo na etničnem poreklu ali verskem prepričanju, kadar koli se pojavijo. 

Z besedo holokavst označujemo sistematični genocid predvsem Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal vse do leta 1945. Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov.

Med vojno so nacisti ubili šest milijonov Judov, kar je takrat predstavljalo tretjino takrat živečega judovskega prebivalstva, skupaj s predstavniki številnih drugih manjšin, tako nazorskih kot ostalih. 

V samo enem od koncentracijskih taborišč po vsej Evropi, v  koncentracijskem taborišču Auschwitz,  je v plinskih celicah ali v poskusih nacističnih znanstvenikov, izgubilo življenje skoraj 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov, pa tudi veliko Slovanov in Romov,  duševno in telesno prizadetih, pripadnikov različnih verskih ločin, homoseksualnih oseb in političnih zapornikov.

Holokavst je zahteval tudi številne žrtve med Slovenci, ki so bili iz kakršnegakoli razloga internirani v nacistična koncentracijska taborišča in slovenskimi Judi, še zlasti v Prekmurju, kjer jih je v predvojnem obdobju živelo največ. Skupno je bilo iz Slovenije v koncentracijska taborišča, kot so Ravensbrück, Auschwitz, Mauthausen, pa tudi v posamezna delovna taborišča, prepeljanih okrog 63.000 ljudi. 

Slovenska vlada je leta 2008 ta datum razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst, predvsem v opomin prihajajočim generacijam, saj je sedemdeset let in več po koncu holokavsta, zaradi redkih še živečih internirancev taborišč, dolžnost mednarodne skupnosti, da prepreči izgubo zavesti o grozotah, storjenih med drugo svetovno vojno, vse večja. Dan spomina na holokavst torej ni le dan spomina na žrtve, temveč tudi na tiste, ki so holokavst preživeli. 

Evropska komisija je 22. januarja letos objavila rezultate raziskave o mnenju Evropejcev o antisemitizmu. Raziskava Eurobarometer je pokazala na razkorak pri dojemanju antisemitizma: 89 % Judov pravi, da se je antisemitizem v zadnjih petih letih močno povečal, medtem ko tako meni samo 36 % splošne javnosti. Povprečno le štirje od desetih Evropejcev menijo, da je holokavstu v šolah namenjene dovolj pozornosti, 34 % vprašanih pa jih ne ve, da je zanikanje holokavsta kaznivo dejanje. 75% vprašanih Slovencev meni, da antisemitizem v Sloveniji ni problem, nasprotno meni le 16% vprašanih. V raziskavi je sodelovalo 27.600 oseb po vsej EU. 

Prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans je pred dnevom spomina na holokavst povedal, da sovražnost spet postaja politično orodje, judovske skupnosti pa prepogosto živijo v strahu pred diskriminacijo, zlorabo in celo nasiljem. Poudaril je, da moramo ohraniti spomin na najtemnejše strani zgodovine, da dogodki ne bodo šli v pozabo in da se pretekle grozote ne bodo ponovile. 

Ali ste vedeli:

• čeprav uporabljamo splošni izraz “koncentracijska taborišča”, je dejansko obstajalo veliko različnih vrst taborišč z različnim poimenovanjem. Med njimi so bila taborišča za iztrebljanje, delovna taborišča, taborišča za vojne ujetnike in tranzitna taborišča,
• beseda holokavst izhaja iz grške besede holokauston, kar pomeni žrtvovanje z ognjem. Nanaša se na nacistično preganjanje in načrtni poboj židovskega ljudstva in drugih, ki so jih nacisti obravnavali kot inferiorne »arijskim« Nemcem,
• beseda nacist se nanaša na nemško kratico za Nationalsozialistishe Deutsche Arbeiterpartei (Nacionalsocialistična nemška delavska stranka).  Bila je skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja. Njen predsednik je bil Adolf Hitler. Na Nürnberških procesih je bila stranka razglašena za zločinsko organizacijo in prepovedana,
• Po podatkih Spominskega muzeja na holokavst ZDA trenutno beležijo, da je bilo v času holokavsta ubitih do 17 milijonov ljudi, vendar ni nobenega dokumenta, ki bi zabeležil skupno število žrtev. Ocene žrtev se spreminjajo, glede na nove raziskave zgodovinarjev, ki se ukvarjajo s tem področjem.

Deli naprej, v spomin, vednost in ravnanje.