Vsako leto Statistični urad RS (SURS) pred mednarodnim dnem mladih objavi podatke, ki orišejo življenje mladih v Sloveniji. In kaj nam lahko statistika pove o življenju mladih? Marsikaj, predvsem iz področij zaposlovanja, izobrazbe in kako so na splošno zadovoljni s svojim življenjem. Spodaj predstavjamo nekaj dejstev iz življenja mladih, najdete pa tudi seznam raziskav, ki dajejo vpogled v življenje in dojemanje mladih.

Po najnovejših podatkih SURS-a lahko vidimo, da je v začetku 2019 Slovenija štela 309.000 mladih prebivalcev (15–29 let). Več kot polovica izmed vseh se je izobraževala, večina mladih je bila na splošno zadovoljnih s svojim življenjem. Med mladimi zaposlenimi je bilo zaposlenih za nedoločen 54 % in za določen čas 46 %. In kaj še govorijo podatki za leto 2018:

• delež terciarno izobraženih narašča: v starostni skupini 30–34 let je 42,7 % takih, ki so imeli doseženo terciarno izobrazbo. V 2005 je bilo takih 24,6 %, v 2010 34,8 %, od leta 2013 dalje pa je bil ta delež vedno višji od 40 %,
• delež mladih brez izobrazbe ali pa so imeli dokončano največ osnovno šolo in niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje je bilo med mladimi od 18 do 24 let 4,2 %. Za primerjavo: manjši delež mladih brez izobrazbe v EU je bil v 2018 le na Hrvaškem (3,3 %), povprečje v EU je bilo 10,6 %,
• med mladimi v Sloveniji, starimi 15–29 let, je bilo 5,0 % takih, ki niso bili vključeni v formalno izobraževanje niti niso bili delovno aktivni.Tudi po tem kazalniku je Slovenija sodila med uspešnejše države; med državami EU, se je uvrstila na 6. mesto,
• 161.000 mladih  (15–29 let) je bilo delovno aktivnih. Največ, 104.000, jih je delalo v podjetjih ali organizacijah, sledilo je delo prek študentskega servisa (31.000). Med dekleti jih je največ (24.000) delalo v poklicni skupini poklici za storitve, prodajalci, največ fantov (23.000) pa v poklicni skupini poklici za neindustrijski način dela,
• med zaposlenimi mladimi jih je imelo 46 % delo za določen, 54 % pa za nedoločen čas, 
• povprečna mesečna bruto plača mladih je v 2018 znašala skoraj 1.300 EUR bruto, kar je približno tri četrtine povprečne bruto mesečne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji.
• stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije je bila 13,3-odstotna, med mladimi pa nekoliko nižja (11,7-odstotna),
• uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije je mladim bližja kot v drugih starostnih skupinah: po podatkih za leto 2017 je računalnik v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem uporabljalo 97 % mladih (16–24 let), medtem ko je bil delež v celotni populaciji (16–74 let) nekoliko manjši (79 %) in še:
• samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem prebivalcev v Sloveniji je bila med mladimi najvišja: na lestvici od 0 do 10 so zadovoljstvo s svojim življenjem ocenili s povprečno oceno 8,1; povprečna ocena za vse starostne skupine je bila 7,3

Letos spomladi smo bili seznanjeni tudi z rezultati najnovejše raziskave o mladih v Sloveniji z naslovom Slovenska mladina 2018/2019. Razbrali smo lahko, da:

• individualizacijamed mladimi v Sloveniji narašča. Na ravni vrednot se je trend individualizacije, ki se je začel že v zgodnjih 90. letih 20. stoletja, nadaljeval tudi v obdobju 2010–2018,
• sorazmerno nizko je zadovoljstvo z zdravjem, videzom(kar zna biti tudi posledica večje prisotnosti slovenske mladine na socialnih omrežjih v primerjavi z mladino iz širše regije) in življenjem nasploh, kar lahko povežemo z naraščajočim individualizmom in tekmovalnostjo,
• mladi vedno več časa preživijo ob poslušanju glasbe, aktivnem sodelovanju na spletu, branju knjig in športnih aktivnostih, medtem ko je interakcija »iz oči v oči« v upadu,
• izkušnje mladih s praktičnimi oblikami izobraževanja so se povečale. Želje mladih po več praktičnega usposabljanja se uresničujejo, izkušnja s praktičnim izobraževanjem pa povečuje uspešnost mladih na trgu dela,
• doživljanje stresa v šoli je visoko, manjši pa je obseg domačega učenja. Predvsem na terciarni ravni izobraževanja slovenska mladina življenje v šoli doživlja kot sorazmerno stresno, hkrati pa za šolo sorazmerno malo dela doma.
• zaskrbljujoče je, da so prekarne oblike dela še vedno v zelo visokem odstotku.Med mladimi nezaposlenost upada, a tudi strah pred nezaposlenostjo je narasel,
• skrb za osebno zdravje je visoka in v porastu: mladi se sorazmerno pogosto ukvarjajo s športom, v zadnjih letih vse manj pogosto uživajo alkohol in redkeje kadijo,
• strahovi mladihso večinoma vezani na strah pred korupcijo, brezposelnostjo, onesnaževanjem, podnebnimi spremembami in socialno nepravičnostjo ter tudi (in predvsem) pred težjo boleznijo,
• odseljevanje mladih narašča, hkrati z izseljevanjem, pa se mladi tudi bolj pogosto vračajo iz tujine nazaj v Slovenijo,
• slovenska mladina je v primerjavi z ostalimi državami iz regije izrazito liberalno-socialno politično naravnana. Imajo tudi visoko tolerantnost v razmerju do manjšinskih skupin in praks, prevlade postmaterialističnih vrednot, visok egalitarizem in nizko željo po avtoritarnosti,
• močno podpirajo socialno naravnano EU. Visoka evropska identiteta, zaupanje v EU presega zaupanje v nacionalne politične institucije, hkrati je znaten upad evroskepticizma,
• nezanimanje za slovensko politiko se je povečalo. Leta 2013 je vsaka četrta oseba izrazila popolno nezanimanje, leta 2018 že skoraj vsaka druga. Zadovoljstvo s stanjem demokracije se je opazno zvišalo v primerjavi s podatki s petih let nazaj, zmanjšala pa se je konvencionalna politična participacija,
• civilnodružbena angažiranost v Sloveniji je sorazmerno visoka. Sorazmerno visoka splošna aktivnost slovenske mladine se odraža tudi na področju protestne politične participacije.

Nekateri podatki so torej spodbudni (manj pogosto uživajo alkohol in redkeje kadijo, s športom se ukvarjajo bolj kot v preteklosti, vedno več je mladih s tercialno izobrazbo…) nekateri pa še vedno dvigajo obrvi: število prekarnih zaposlitev se iz leta v leto veča veča, stres občutijo bolj pogosto, nezanimanje za slovensko politiko se je povečalo, individualizacija narašča.

Če bi želeli narediti bolj poglobljeno analizo življnenja mladi, lahko podatke najdete v naslednjih analizah in raziskavah v preteklem obdobju:

• Mladi v Sloveniji – statistični pregled o mladih, (SURS, 2009).
  • Med otroštvom in odraslostjo – analiza položaja mladih v Sloveniji (IRSSV, 2009).
  • Matrika ukrepov državnih organov na področju mladinske politike (IRSSV, 2010).
  • Mladinsko delo in mladinska politika na lokalni ravni (Mreža MaMa, 2010).
  • Raziskava Mladina 2010 (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, 2010).
  • Analiza razvoja in potencialov mladinskih centrov v Sloveniji.
  • Analiza razvoja in potencialov nacionalnih mladinskih organizacij v Sloveniji.
  • Analiza razvoja ter potencialov nevladja mladinskega polja v Sloveniji.

Primerjalna analiza mladih iz regionalne raziskave Youth Study Southeast Europe 2018/2019 je dostopna tu.