Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 08 Aug. 2019

Kaj povedo podatki o življenju mladih v Sloveniji

Vsako leto Statistični urad RS (SURS) pred mednarodnim dnem mladih objavi podatke, ki orišejo življenje mladih v Sloveniji. In kaj nam lahko statistika pove o življenju mladih? Marsikaj, predvsem iz področij zaposlovanja, izobrazbe in kako so na splošno zadovoljni s svojim življenjem. Spodaj predstavjamo nekaj dejstev iz življenja mladih, najdete pa tudi seznam raziskav, ki dajejo vpogled v življenje in dojemanje mladih.

Po najnovejših podatkih SURS-a lahko vidimo, da je v začetku 2019 Slovenija štela 309.000 mladih prebivalcev (15–29 let). Več kot polovica izmed vseh se je izobraževala, večina mladih je bila na splošno zadovoljnih s svojim življenjem. Med mladimi zaposlenimi je bilo zaposlenih za nedoločen 54 % in za določen čas 46 %. In kaj še govorijo podatki za leto 2018:

  • delež terciarno izobraženih narašča: v starostni skupini 30–34 let je 42,7 % takih, ki so imeli doseženo terciarno izobrazbo. V 2005 je bilo takih 24,6 %, v 2010 34,8 %, od leta 2013 dalje pa je bil ta delež vedno višji od 40 %,
  • delež mladih brez izobrazbe ali pa so imeli dokončano največ osnovno šolo in niso bili vključeni v izobraževanje ali usposabljanje je bilo med mladimi od 18 do 24 let 4,2 %. Za primerjavo: manjši delež mladih brez izobrazbe v EU je bil v 2018 le na Hrvaškem (3,3 %), povprečje v EU je bilo 10,6 %,
  • med mladimi v Sloveniji, starimi 15–29 let, je bilo 5,0 % takih, ki niso bili vključeni v formalno izobraževanje niti niso bili delovno aktivni.Tudi po tem kazalniku je Slovenija sodila med uspešnejše države; med državami EU, se je uvrstila na 6. mesto,
  • 161.000 mladih  (15–29 let) je bilo delovno aktivnih. Največ, 104.000, jih je delalo v podjetjih ali organizacijah, sledilo je delo prek študentskega servisa (31.000). Med dekleti jih je največ (24.000) delalo v poklicni skupini poklici za storitve, prodajalci, največ fantov (23.000) pa v poklicni skupini poklici za neindustrijski način dela,
  • med zaposlenimi mladimi jih je imelo 46 % delo za določen, 54 % pa za nedoločen čas
  • povprečna mesečna bruto plača mladih je v 2018 znašala skoraj 1.300 EUR bruto, kar je približno tri četrtine povprečne bruto mesečne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji.
  • stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije je bila 13,3-odstotna, med mladimi pa nekoliko nižja (11,7-odstotna),
  • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije je mladim bližja kot v drugih starostnih skupinah: po podatkih za leto 2017 je računalnik v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem uporabljalo 97 % mladih (16–24 let), medtem ko je bil delež v celotni populaciji (16–74 let) nekoliko manjši (79 %) in še:
  • samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem prebivalcev v Sloveniji je bila med mladimi najvišja: na lestvici od 0 do 10 so zadovoljstvo s svojim življenjem ocenili s povprečno oceno 8,1; povprečna ocena za vse starostne skupine je bila 7,3

Letos spomladi smo bili seznanjeni tudi z rezultati najnovejše raziskave o mladih v Sloveniji z naslovom Slovenska mladina 2018/2019. Razbrali smo lahko, da:

  • individualizacijamed mladimi v Sloveniji narašča. Na ravni vrednot se je trend individualizacije, ki se je začel že v zgodnjih 90. letih 20. stoletja, nadaljeval tudi v obdobju 2010–2018,
  • sorazmerno nizko je zadovoljstvo z zdravjem, videzom(kar zna biti tudi posledica večje prisotnosti slovenske mladine na socialnih omrežjih v primerjavi z mladino iz širše regije) in življenjem nasploh, kar lahko povežemo z naraščajočim individualizmom in tekmovalnostjo,
  • mladi vedno več časa preživijo ob poslušanju glasbe, aktivnem sodelovanju na spletu, branju knjig in športnih aktivnostih, medtem ko je interakcija »iz oči v oči« v upadu,
  • izkušnje mladih s praktičnimi oblikami izobraževanja so se povečale. Želje mladih po več praktičnega usposabljanja se uresničujejo, izkušnja s praktičnim izobraževanjem pa povečuje uspešnost mladih na trgu dela,
  • doživljanje stresa v šoli je visoko, manjši pa je obseg domačega učenja. Predvsem na terciarni ravni izobraževanja slovenska mladina življenje v šoli doživlja kot sorazmerno stresno, hkrati pa za šolo sorazmerno malo dela doma.
  • zaskrbljujoče je, da so prekarne oblike dela še vedno v zelo visokem odstotku.Med mladimi nezaposlenost upada, a tudi strah pred nezaposlenostjo je narasel,
  • skrb za osebno zdravje je visoka in v porastu: mladi se sorazmerno pogosto ukvarjajo s športom, v zadnjih letih vse manj pogosto uživajo alkohol in redkeje kadijo,
  • strahovi mladihso večinoma vezani na strah pred korupcijo, brezposelnostjo, onesnaževanjem, podnebnimi spremembami in socialno nepravičnostjo ter tudi (in predvsem) pred težjo boleznijo,
  • odseljevanje mladih narašča, hkrati z izseljevanjem, pa se mladi tudi bolj pogosto vračajo iz tujine nazaj v Slovenijo,
  • slovenska mladina je v primerjavi z ostalimi državami iz regije izrazito liberalno-socialno politično naravnana. Imajo tudi visoko tolerantnost v razmerju do manjšinskih skupin in praks, prevlade postmaterialističnih vrednot, visok egalitarizem in nizko željo po avtoritarnosti,
  • močno podpirajo socialno naravnano EU. Visoka evropska identiteta, zaupanje v EU presega zaupanje v nacionalne politične institucije, hkrati je znaten upad evroskepticizma,
  • nezanimanje za slovensko politiko se je povečalo. Leta 2013 je vsaka četrta oseba izrazila popolno nezanimanje, leta 2018 že skoraj vsaka druga. Zadovoljstvo s stanjem demokracije se je opazno zvišalo v primerjavi s podatki s petih let nazaj, zmanjšala pa se je konvencionalna politična participacija,
  • civilnodružbena angažiranost v Sloveniji je sorazmerno visoka. Sorazmerno visoka splošna aktivnost slovenske mladine se odraža tudi na področju protestne politične participacije.

Nekateri podatki so torej spodbudni (manj pogosto uživajo alkohol in redkeje kadijo, s športom se ukvarjajo bolj kot v preteklosti, vedno več je mladih s tercialno izobrazbo...) nekateri pa še vedno dvigajo obrvi: število prekarnih zaposlitev se iz leta v leto veča veča, stres občutijo bolj pogosto, nezanimanje za slovensko politiko se je povečalo, individualizacija narašča.

Če bi želeli narediti bolj poglobljeno analizo življnenja mladi, lahko podatke najdete v naslednjih analizah in raziskavah v preteklem obdobju:

Primerjalna analiza mladih iz regionalne raziskave Youth Study Southeast Europe 2018/2019 je dostopna tu. 

Vir: uredništvo mlad.si
Foto: pixabay

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

34964

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino