Kaj se dogaja?

Objave uredništva portala mlad.si

V skupini: Nacionalno
Všečno: (0)
Datum objave: 30 Jun. 2020

Klinične izkušnje v otroški in mladostniški psihiatriji v času epidemije

V imenu Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo so nam na uredništvo mlad.si poslali opažanja ob kliničnem delu z otroki in mladostniki tekom epidemije, kjer so tudi opozorili na ključne možnosti za izboljšavo v morebitnem prihodnjem valu epidemije, namenjene tudi vsem institucijam, ki skrbijo za otroke in mladostnike z duševnimi in vedenjskimi motnjami.

Na vprašanje, kako je epidemija vplivala na duševno zdravje otrok in mladostnikov odgovarjajo: "Odgovoriti ni preprosto. Zelo različno, odvisno od marsičesa, kot je na primer starost, vključenost v mrežo vrstnikov, način dela šole na daljavo, prilagoditev staršev in širšega okolja na novo situacijo, temperament otrok in mladostnikov ter tega, ali so že pred epidemijo imeli duševno stisko ali motnjo ter ali in kako je bila ta obravnavana."

1. Klinične izkušnje

Potrebno je razumevanje, da otroci in mladostniki, ki so bili pred epidemijo brez večjih duševnih stisk in brez duševne motnje, iz funkcionalnih družin s povprečnim socioekonomskim statusom (družine, ki so lahko otrokom omogočile šolanje preko računalnika), so se na situacijo v veliki meri odzvali v sozvočju s svojimi starši. Če so starši ohranili mirnost, nudili otrokom razlago za situacijo, primerno njihovim letom, otroci večjih težav niso imeli. Mladostnikom iz te skupine je bilo težje, saj mladostništvo s seboj prinaša kup izzivov in nalog, ki jih morajo mladostniki doživeti in reševati izven kroga družine – v skupini vrstnikov. Svojo razvojno pogojeno potrebo po avtonomiji so morali zelo zaostriti, morda s pogostejšim zapiranjem v svojo sobo ali pa so bili, bolj slabe volje in razdražljivi. Večinoma se ti otroci in mladostniki vračajo v normalen vsakdan brez večjih posledic.

Otroci in mladostniki iz disfunkcionalnih družin ali družin, kjer je prav epidemija porušila družinsko ravnovesje, so bili seveda v težjem položaju. Tisti, ki so bili že pred epidemijo deležni pomoči Centrov za socialno delo (CSD) ali bili nameščeni v krizne centre (KC), mladinske domove (MD) , vzgojne zavode (VZ) in zavode za otroke s posebnimi potrebami (ZOPP), so to pomoč vsaj deloma izgubili oz. se je izvajala drugače kot pred epidemijo. Otroci in mladostniki so se večinoma vrnili v družine, ki že pred epidemijo niso bile mladim v optimalno oporo in so jim v slabši meri ali pa sploh ne nudile varnega in primernega doma. Omenjeni zavodi novih primerov niso sprejemali. Že v prvih tednih epidemije je prav v teh družinah prišlo do nekaj resnih poslabšanj duševnega stanja in tudi poskusov samomora mladostnikov

2. Posledice zaprtja šol

Šole imajo pomembno ne le izobraževalno vlogo, ampak tudi vlogo v vzgoji in socializaciji, ter so pogosto prve, ki ugotavljajo duševne stiske ali bolezni učencev. Njihovo delovanje je neizpodbitno nujno za razvoj otrok in mladostnikov ter družbe nasploh. Pereče vprašanje pa nastaja,  glede povečane in s strani avtoritet spodbujene uporabe elektronskih medijev. Kaj bo prineslo na dolgi rok generacijam, ki že tako čezmerno uporabljajo digitalne medije.

3. Posledice epidemije na duševno zdravje

Trenutno je težko oceniti, koliko otrok in mladostnikov je preživelo hujšo stisko ali zbolelo za duševno motnjo v času epidemije, in še težje, ali bi zboleli, četudi epidemije ne bi bilo. V otroški in mladostniški psihiatri so v neurgentnih službah, beležili manj novih primerov, vendar so tisti, ki so prišli po pomoč, bili težji in v veliko primerih tudi dlje časa trajajoči. Urgentna 24-urna služba OMP je zaznala porast obravnav.

4. Predlogi za izboljšave

Na podlagi izkušenj, ki so jih dobili med epidemijo, in strokovnega znanja za morebitni drugi val predlagajo vsem institucijam, ki skrbijo za otroke in mladostnike z duševnimi in vedenjskimi motnjami, da morajo prilagoditi svoje delovanje tako, da ostanejo dejansko (in ne le formalno) dostopne vsem. Ključnega pomena je, da se otroci in mladostniki iz disfunkcionalnih družin v psihično tako zahtevnih časih, kot je epidemija, ne vračajo v družine in ostanejo v KC, MD, ZOPP in VZ. Prav v skupini teh otrok in mladostnikov smo zaznali največ stisk in poslabšanj psihičnega stanja, nasilja do drugih in sebe, kakor tudi resnih poskusov samomora.

Če vas zanima celoten zapis in več predlogov za izboljšavo kliknite tukaj.

Vir: Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo
Foto: pixabay.com

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

68020

Omejitev znakov 740

O portalu mlad.si             

Portal je namenjen vsem mladim v Republiki Sloveniji ter vsem tistim, ki se z mladimi ukvarjate. Na portalu najdete vse potrebne informacije o mladih in za mlade, vključno  z vsemi priložnostmi, ki se mladim ponujajo izven procesa izobraževanja in prvih delovnih izkušenj. Portal vsebinsko povezujejo tri glavne vstopne točke oz rubrike, ki smiselno tvorijo življenski ciklus mladih, njiove potrebe in želje po aktivnem preživljanju prostega časa in soočanju z izzivi v obdobju med 15. in 29. letom.
Kontakt:
Urad RS za mladino
Masarykova 16, 1000 Ljubljana
T: (01) 400 57 90, E: gp-ursm.mizs(at)gov.si
Urad RS za mladino