Zdravje

Odzven nekega časa

10. 12. 2021 avtor: Mladinski center Zagorje ob Savi

Ne le mladi, prav vsak posameznik se v današnjem času srečuje z nešteto izzivi. Mladim so v oporo tisti, ki iz mladosti že prešli v odraslost, a dejstvo je, da so vse predhodne izkustvene situacije težko primerljive s sedanjostjo in tem, kar mladi trenutno doživljajo.

Del reflektivnega pogleda je vsekakor lahko ustvarjalnost. Skozi proces dela lahko oseba odkrije povsem nove situacije, ki jih lahko na koncu analizira in tako preko končnega izdelka pogleda v bližnjo preteklost, sedanjosti ali prihodnost. Likovna umetnost vključuje trajanje, čeprav se zdi, da v primerjavi z videospotom ali dramsko igro nima dramaturške časovnice. V svoji statičnosti ima dramaturgijo nastajanja in poleg tega še dramaturgijo opazovalca. Z mladimi, ki obiskujejo atelje Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih, so v Mladinskem centru Zagorje ob Savi v letošnji pomladi preko Kurenta premišljevali o sedanojsti. Kurent, ki je budil novo pomlad, se je v jeseni pojavil s svojim odzvenom v javnem prostoru, na plakatnih mestih TAM TAM v Ljubljani.

Med 7. in 15. oktobrom so mladim ponudili novo izkušnjo, drugačen nastop, podporo in priložnost, da svoje delo predstavijo najširši množici.  Plakatna mesta so zavzeli kurenti, ki so jih v ateljeju ustvarjali v tehniki linoreza.

Tečajnice Pionirskega doma so ustvarile klasične večbarvne linoreze, katerih vsebina in forma je bila upodobitev kiparskega prevoda grafike Franceta Miheliča. “Pionirski kurenti so opomnik na čase, ki smo jih z mladimi preživeli spomladi, ko smo se lahko spet vrnili v ateljeje na Komenskega 9. S kurenti nismo odganjali korone, niti zime … z njimi smo proslavljali nove čase in se spominjali Miheličevih kurentov, ki so zaznamovali njegov grafični opus,” je dejal Boris Beja, ki skupaj z Anjo StudenNežo Stopar ŠpringerSuno SrdićValentino Vučak in Jaro Sofijo Ostan soustvarja urbano razstavo v prestolnici.

Razstavni projekt je spodbudil tudi razmislek o tem, koga se mladi in tudi manj mladi lahko bojijo in na kakšen način danes dojemajo bajeslovno kreacijo s ptujskega polja. Sporočilo je odprto in ga ne zaključujejo, puščajo ga odprtega.

Javni zavodi s takšnim projektom omogočajo mladim, da so videni in slišani tudi na ulicah, kjer so mnogokrat preslišani, spregledani in kdaj tudi utišani.

Pet različnih motivov je tako v sopostavitvi v Ljubljani zgradilo nov vzorec, novo obliko v tlorisu razporeditev, ki v podobah in sodelovanju gradijo boljšo skupnost. To zavedanje je morda najbolj pomembno, saj se mladi med seboj najbolj razumejo v svoji govorici in upravičeno kdaj zavračajo pomoč starejših avtoritet in različnih pozicij moči. Kompozicija, v kateri se je ponovilo šest različnih interpretacij kurentov, predstavlja trajanje, o katerem so premišljevali, hkrati pa se v procesu dela niso zavedali, da bo del njihove prakse prestopil iz ateljeja, domače cone okvirja v nove okvirje, na ulice, kjer se lahko udejanjajo nove refleksije, uvidi sedanjosti in lastnega jaza.