Creation Hub je nova organizacija, ki sta jo ustanovila Kaja Vuk in Nejc Benčič, oba z več kot desetletnimi izkušnjami v mladinskem sektorju. V preteklosti sta delovala na različnih področjih — Nejc predvsem na uličnem in digitalnem mladinskem delu, Kaja pa na projektnem vodenju in razvoju programov. V Creation Hubu se ukvarjata z digitalnim mladinskim delom, učenjem uporabe digitalnih orodij, optimizacijo procesov ter podporo organizacijam pri digitalizaciji njihovega dela. Namen njunega delovanja je preprost: mladinskim organizacijam želita olajšati digitalne izzive, da se lahko mladinski delavci_ke bolj posvetijo neposrednemu delu z mladimi.

Več o digitalnem mladinskem delu pa v spodnjih Nejčevih odgovorih.

Je digitalno mladinsko delo novotarija ali obvezen del današnjega mladinskega dela?

Digitalno mladinsko delo je oboje. Že pred epidemijo smo govorili o različnih oblikah digitalnega dela z mladimi in o uporabi digitalnih orodij. Z izbruhom covida pa je to področje dobesedno eksplodiralo — povečalo se je za nekaj sto odstotkov, ker fizično delo ni bilo mogoče. Takrat so nastajale smernice in standardi v sodelovanju z Mrežo MaMa.

Ko se je epidemija končala, se je intenzivnost res nekoliko zmanjšala, a danes je jasno, da mladi ogromno časa preživijo v digitalnem prostoru. Če želimo z njimi delati kakovostno in relevantno, tega preprosto ne moremo ignorirati.

Kaj je digitalno mladinsko delo? Je to le mladinsko delo, prestavljeno na digital?

Digitalno mladinsko delo nikakor ni samo “mladinsko delo, preseljeno na splet”. Lahko je tudi to, vendar je bistveno širše. Evropske smernice ga opredeljujejo kot mladinsko delo, ki uporablja digitalne prostore, orodja in platforme.

Pri delu z mladimi v digitalnem prostoru gre za aktivnosti, v katerih so mladi dejansko vključeni — pri pripravi, izvedbi, sodelovanju, eksperimentiranju in evalvaciji. Obstajajo tudi “robni” procesi, kot so komunikacija, obveščanje, mentoriranje, prijave … Te stvari so digitalne, niso pa nujno digitalno mladinsko delo. Pomembna je tudi digitalizacija organizacije. Če organizacija nima ustrezne infrastrukture, opreme in znanja težko kakovostno dela z mladimi online. To je del, ki ga pogosto spregledamo.

Med epidemijo se je marsikaj preprosto preselilo na splet, vendar veliko teh aktivnosti tam ni zares delovalo. Digitalno mladinsko delo zahteva svoje metode, svoj pristop in svoj razvoj – pogosto tudi hibridne rešitve, ki povezujejo fizično in digitalno okolje.

Kaj pa ni digitalno mladinsko delo?

Samo to, da mladinski delavci objavljajo svoje delo na družbenih omrežjih, še ni digitalno mladinsko delo. To je komunikacija, obveščanje ali promocija. Digitalno mladinsko delo je procesno, vključuje odnose, metode in aktivno udeležbo mladih – ne zgolj objav.

Prav tako za to, da deluje katerokoli delo z mladimi, potrebujemo ogromno dela, ki se morda skriva v ozadju; pri digitalnem se najbolj pozna pisanje razpisov, vodenje evidenc, statistike, objava na socialnih omrežjih, poročanje, oblikovanje plakatov … Vse to je ključnega pomena, ne moremo pa temu res reči digitalno mladinsko delo. 

Kakšen je tvoj običajen delovni dan kot digitalni mladinski delavec?

Najboljši primer je iz časa epidemije koronavirusa, ko smo začeli z digitalnimi programi. Takrat je bil velik del dneva namenjen razvoju idej, iskanju novih priložnosti, raziskovanju možnosti digitalizacije in podpori mladim pri uporabi digitalnih orodij.

Dan je vključeval pogovore z mladimi, moderiranje digitalnega prostora, zbiranje idej, sestanke in dogovore. Večina aktivnosti pa je potekala popoldne ali zvečer, ker se mladi v digitalni prostor vključujejo pozneje, navadno po 18. uri. Digitalni prostor deluje 24/7, kar pomeni, da je treba dobro urediti moderiranje – tega ne more opravljati ena oseba sama. Včasih je treba kakšno situacijo reševati tudi med vikendom.

Vsebuje tudi individualne pogovore, sestavljanje ekip, inoviranje in razvijanje novih formatov ter seveda statistike, kompetenčne zapise in poročila – podobno kot v fizičnem mladinskem centru, le da v digitalnem prostoru.

Kako pa poteka tvoje sodelovanje s Kajo v Creation Hubu? Se večkrat vidita v živo ali delata predvsem na daljavo?

Zelo pogosto se srečava v živo, kadar delava na skupnih projektih, aktivnostih ali sestankih. Veliko pa komunicirava tudi digitalno – prek telefona, SMS-ov ter platform, kot so Discord, Notion in Trello.

Pri organizaciji dela nama zelo pomaga Google Koledar. Najbolj pa nama je pomembno, da so procesi jasni, pregledni in da lahko organizacijam učinkovito pomagava pri digitalizaciji njihovih programov.

Seveda tudi pri nama brez digitalizacije ne gre in za to sva zelo hvaležna. Ogromno potujeva in zna se zgoditi, da v mescu dni nikoli nisva ob istem času v istem kraju. Ker pa je potrebno, da se delo odvija tekoče tu koristiva ogromno digitalnih orodij za komunikacijo, beleženje in vodenje organizacije. 

Je digitalno mladinsko delo v Sloveniji dobro sprejeto v mladinskih centrih?

Sprejetost je zelo odvisna od posamezne organizacije, ekipe in mladih, s katerimi delajo. Nekateri mladi sploh ne razmišljajo o tem, da obstaja mladinsko delo kot storitev, zelo dobro pa poznajo varne prostore na internetu. Upam, da vedno bolj spoznavajo tudi digitalne mladinske centre.

V času pandemije se številni mladinski centri digitalnega dela niso lotili, in tudi danes ga mnogi ne izvajajo. To je povsem razumljivo, če nimajo želje, kapacitet, opreme ali infrastrukture.

Če pa organizacija ima opremo, znanje in interes približati se mladim tam, kjer se nahajajo, potem ima digitalno delo velik smisel. Mladi v Sloveniji pogosto preživijo 9, 10 ali celo 11 ur dnevno v digitalnem prostoru. To bi morali upoštevati pri načrtovanju mladinskih programov.

Je pa res, da nimajo vse organizacije enakih pogojev za digitalno delo – in to je realnost mladinskega sektorja.

Kako je z digitalnim mladinskim delom v tujini? Je tam že uveljavljeno?

Digitalno mladinsko delo je v tujini že precej močnejše in bolj razvito kot pri nas. V mnogih državah je postalo del rednih programov, ne nekaj dodatnega ali eksperimentalnega. Tam digitalnih praks ne izločujejo iz mladinskega dela, ampak jih razumejo kot enakovreden del ponudbe, ker mladi digitalni prostor jemljejo kot naravno okolje.

Veliko organizacij digitalno delo umešča v svoje strategije, razvijajo lastne platforme, orodja in prostovoljstvo v digitalnem okolju. Nekateri modeli iz tujine so lahko za nas zelo dobra inspiracija. Prav zato se mi zdi pomembno, da se s tujimi organizacijami povezujemo, jih sprašujemo, preverjamo primere dobrih praks in se učimo iz tega, kar so že razvili.

Potrebno pa je poudariti, da tudi marsikatera organizacije v Sloveniji digitalno delo z mladimi opravlja na vrhunskem nivoju. Tudi v digitalizaciji so nekateri zelo močni. Tisti, ki pa bi se še dodatno radi tega priučili, pa jih seveda vabim, da nas pocukajo za rokav. 

Kaj je po tvoji oceni glavni cilj, da se digitalno mladinsko delo širi tudi na digital?

Glavni cilj je, da se mladinsko delo približa mladim tam, kjer danes dejansko so. Digitalni prostor je za mnoge mlade prvo okolje, v katerem se družijo, informirajo in iščejo podporo. Digitalno mladinsko delo tako omogoča večji doseg mladih, lažje povezovanje tistih iz bolj oddaljenih krajev in dostop do programov tudi takrat, ko fizična udeležba ni mogoča.

Delo v digitalnih okoljih razširja možnosti za ustvarjanje varnih prostorov, hibridnih dogodkov in različnih oblik sodelovanja, ki se dogajajo izven sten mladinskih centrov. Hkrati omogoča hitrejšo in učinkovitejšo povezanost med mladinskimi delavci_kami, lažjo izmenjavo dobrih praks ter uporabo orodij, ki prihranijo čas in izboljšajo delo z mladimi.

Pomemben razlog za širitev digitalnega dela je tudi ta, da se tehnologija razvija hitro in postaja naravni del mladinskega vsakdana. Če želimo mladinsko delo ohraniti dostopno, odzivno in relevantno, je nujno, da se razvija v koraku z digitalnim okoljem ter izkorišča priložnosti, ki jih to ponuja.