Predvčerajšnjim je v prostorih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje potekal prvi strokovni seminar Urada RS za mladino v 2026! V ospredju dogodka so bili učinkoviti pristopi k preprečevanju kemičnih zasvojenosti in krepitvi varovalnih dejavnikov pri mladih.

Okoli 40 mladinskih, šolskih svetovalnih in socialnih delavk in delavcev je nagovorila dr. Nataša Sorko, socialna pedagoginja in psihoterapevtka iz društva Žarek upanja. Po uvodnem bolj teoritičnem predavanju o zaščitnih dejavnikih in dejavnikih tveganja pri kemičnih zasvojenostih (alkoholu, drogi in zdravilih) pri mladih je sledila diskusija med udeleženci in izmenjava dobrih praks in nasvetov, tudi razreševanje marsikatere dileme iz prakse.

Dejavniki tveganja: družinsko okolje z zasvojenimi posamezniki

Predavateljica Sorko je že na začetku poudarila, da – ko govorimo o odvisnostih in družinskem okolju – je primarna družina lahko tako dejavnik tveganja kot tudi nenadomestljiv dejavnik zaščite pri mladih. Tanka je meja med tem, da odrasli družinski člani ustrezno prepoznavajo in zadovoljujejo potrebe otrok in mladostnikov oziroma na mlade prenašajo zasvojenosti. Vsaka najmanjša sprememba pri enem družinskem članu namreč vpliva na vse ostale člane in delovanje družine v celoti.

Dodala je še, da gresta nasilje in zasvojenost pogosto z roko v roko, tako družinsko stanje pa je nekakšna skrivnost, ki v mladih prebuja sram in strah. Zasvojenost pri odraslih v družini, najpogosteje so to starši, se pri mladih kaže v tem, druge postavljajo na prvo mesto, doživljajo različne duševne stiske, težko nadzorujejo čustva in so stalno pripravljeni, da jih lahko doleti nekaj hudega, slabega. Predavateljica je pojansila:

»Mladi, ki prihajajo iz takega okolja, prevzemajo vloge odraslih, tudi sami postavljajo meje v družinskem okolju. Okolje v neki organizaciji, kjer so vključeni v program ali dejavnost, lahko ti mladi prepoznajo kot edino okolje, kjer so meje prav postavljene, ker tam jih namreč postavljajo mladinski delavci, ki so odrasli.«

Varovalni dejavniki: varna odrasla oseba, skupnost in podpora

»Če mi krepimo tisto, kar je dobro, bo tisto, kar je slabo, počasi izvenelo. Pri nekaterih popolnoma, pri nekaterih sicer ne, ampak vseeno je to edino pot, da lahko nekomu pomagamo. Da krepimo varovalne dejavnike, vire moči, njihove talente, da jih motiviramo, da vidijo, v čem so pa res dobri …«

je poudarila Nataša Sorko in dodala:

»Mladi predvsem rabijo varnost. To je temelj vsega in zaradi tega lahko pridobivajo pozitivne izkušnje, ki si jih bodo zapomnili za vse življenje. Mladinski delavec ali delavka je morda edina pozitivna, edina kompetentna, edina varna oseba v življenju tega posameznega otroka ali mladostnika. Delo z mladimi je zato še toliko bolj pomembno, kot si mladinski delavci morda sami mislijo.

Po besedah Nataše Sorko je ključno, da se mladi človek počuti varno, da je lahko to, kar zares je, da so mladinski delavci empatični in iskreni do njih. Najdragocenejši za vse te mlade je čas, mladinski delavci pa jim predstavljajo most do pomoči ter zgled kvalitetnega in zdravega odnosa.

Mladinski delavci_ke naj ob tem ne pozabijo nase!

Predavateljica Sorko je izpostavila tudi, da morajo mladinski delavci poskrbeti tudi zase, da s ponotranjenjem zgodb mladih ne vplivajo na svoje zdravje in znanje. Udeleženci strokovnega seminarja, so povedali, da se po delu radi sprostijo s pogovorom, s športom, z meditacijo … Brez tega delo postane prezahtevno.

Med živahno razpravo o vseh situacijah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, se je pojavilo tudi vprašanje, kaj storiti, če se z otrokom v stiski enostavno ne uspeš povezati. Če ne gre, je treba otroka ali mladostnika preusmeriti k drugemu viru pomoči, a ga ob tem pomiriti, da se mu niso zaprla še ena vrata, temveč so se le priprla – vedno se namreč lahko vrnejo po pomoč k temu prvemu viru pomoči.

»Najslabše, kar se lahko zgodi, je odpor pri mladostniku in misel, da mu nihče več ne more pomagati. Otroku je treba sporočiti, da ni nič narobe, če se ne more pogovarjati o tem z vsemi,«

ja zaključila dr. Nataša Sorko.