Ob 35. obletnici Mladinskega sveta Slovenije (MSS) smo govorili s predsednico Evo Kotnik, ki zaključuje mandat na čelu organizacije. Evino pot v mladinsko politiko je, kot pravi sama, “zaznamoval splet okoliščin, pravih trenutkov in odločitev”. Po izobrazbi je diplomantka španskega jezika in književnosti ter geografije, trenutno pa zaključuje magistrski študij, usmerjen v regionalno načrtovanje ter urbano-ruralne študije. Vodenje Mladinskega sveta Slovenije je prevzela 2022, zdaj pa skupaj z ekipo organizacijo pripravlja za predajo novemu vodstvu.

Leto 2025 je bilo za MSS jubilejno – praznovali ste 35 let obstoja. Ko se ozirate nazaj na doseženo: s čim ste po tvoji presoji najbolj izboljšali položaj mladine pri nas? Kaj dela MSS tako zelo pomemben člen slovenskega mladinskega sektorja?

Leto 2025 je bilo za Mladinski svet Slovenije jubilejno leto, obenem pa tudi zelo intenzivno z vidika vsebinskega dela. Izboljševanje položaja mladih namreč zahteva dolgoročen, medsektorski in multidisciplinaren pristop. Gre za sistemske spremembe, ki se redko zgodijo čez noč, pogosto pa trajajo več let, kar je lahko za mlade predstavnike tudi izčrpljajoče. Največji prispevek MSS vidim predvsem v tem, da smo uspeli mladinsko perspektivo sistematično ohranjati v ključnih političnih in zakonodajnih procesih – tudi takrat, ko rezultati niso bili takoj vidni. Kljub temu na MSS vztrajamo pri tem, da je glas mladih slišan – tako v zakonodajnih postopkih kot pri pripravi ključnih nacionalnih in strateških dokumentov, ki dolgoročno usmerjajo razvoj politik.

V letu 2025 smo bili tako aktivno vključeni v številne procese na nacionalni ravni. Sodelovali smo v posvetovanjih ob pripravi Strategije razvoja nevladnih organizacij ter Strategije razvoja prostovoljstva, hkrati pa smo se odzivali na spremembe stanovanjske zakonodaje in sodelovali v okviru priprave Nacionalnega stanovanjskega programa. Čeprav na področju pokojninske reforme ni prišlo do bistvenih premikov, smo vztrajali pri vključevanju mladinske perspektive in jasno zagovarjali stališča mladih, tudi kadar ti niso bila v celoti upoštevana.

Aktivni smo bili tudi na področju izobraževanja, kjer smo spremljali spremembe zakonodaje, povezane z visokim šolstvom in maturo, ter sproti podajali konstruktivne pripombe. Posebno pozornost smo namenili prostovoljstvu, kjer smo v letu 2025 nadaljevali s pobudo za uvedbo statusa prostovoljca v srednjih šolah in na fakultetah. Pobudo smo predstavili na seji Sveta Vlade RS za mladino, nato pa tudi na medresorskem sestanku in v Klubu mladih poslancev v Državnem zboru, z namenom, da se z njo nadaljuje tudi v prihodnje.

Vključeni smo bili tudi v pripravo Nacionalne prometne strategije, se povezovali z deležniki na področju prehranske varnosti in kakovostne in trajnostne prehrane  (sporazum EU-Mercosur) ter sodelovali pri razpravah o zdravstvenih politikah, zlasti na področju duševnega zdravja in priprave Zakona o psihoterapiji. Spremljali smo tudi sprejem novega Zakona o urejanju položaja študentov in v razpravah podprli prizadevanja Študentske organizacije Slovenije.

Na mednarodni ravni smo aktivno spremljali dogajanje v evropskem mladinskem prostoru in v okviru Evropskega mladinskega foruma zavzemali jasna stališča ob primerih kršenja človekovih pravic, med drugim v podporo študentom v Srbiji ter ob primeru zaprtja turškega mladinskega delegata. Poseben poudarek smo namenili tudi razvoju mehanizmov za krepitev participacije mladih v Sloveniji, pri čemer je bil v ospredju koncept mladinskega preverjanja kot enega ključnih orodij za sistemsko vključevanje mladih v oblikovanje politik.

MSS ima v mladinskem sektorju posebno vlogo predvsem zato, ker združuje nacionalne mladinske organizacije, t.j. mreže mladinskih organizacij – organizacije mladih za mlade, ki v veliki meri temeljijo na prostovoljskem delu. Prav ta neposreden stik z realnim življenjem mladih nam omogoča, da njihove izkušnje, potrebe in izzive verodostojno prenašamo na odločevalsko raven. Prek organizacij članic predstavljamo glas več kot 50.000 mladih, hkrati pa nam Zakon o mladinskih svetih daje legitimno vlogo, da v procesih odločanja posredno zastopamo interese vseh mladih v Sloveniji. Široka mreža organizacij članic nam zagotavlja prostorsko pokritost po vsej državi ter visoko stopnjo reprezentativnosti, kar MSS postavlja v edinstven in nepogrešljiv položaj znotraj slovenskega mladinskega sektorja.

“MSS ima v mladinskem sektorju posebno vlogo predvsem zato, ker združuje nacionalne mladinske organizacije, t.j. mreže mladinskih organizacij – organizacije mladih za mlade, ki v veliki meri temeljijo na prostovoljskem delu. Prav ta neposreden stik z realnim življenjem mladih nam omogoča, da njihove izkušnje, potrebe in izzive verodostojno prenašamo na odločevalsko raven.”

Kaj so trenutno najpomembnejši projekti in področja, s katerimi se ukvarjate v svetu? Kaj bodo vrhunci vašega leta?

Leto 2026 bo za Mladinski svet Slovenije izrazito prelomno leto, saj bo zaznamovano tako s pomembnimi političnimi procesi kot tudi z notranjimi razvojnimi mejami organizacije. Med osrednjimi vsebinskimi poudarki bo priprava nove Strategije MSS, ki bo začrtala dolgoročne usmeritve delovanja organizacije in bo nastajala v tesnem sodelovanju z organizacijami članicami, mladinskimi sveti lokalnih skupnosti ter drugimi deležniki mladinskega sektorja.

Pomemben poudarek bo tudi zagovorniška kampanja “Jaz grem volit. Pa ti?”, s katero želimo v volilnem letu spodbuditi politično participacijo mladih ter okrepiti njihovo vlogo v demokratičnih procesih. Državnozborske volitve sicer same po sebi niso cilj, bodo pa močno zaznamovale naše delo, saj bodo odprle prostor za vzpostavljanje novih odnosov z odločevalci ter za jasno artikulacijo pričakovanj mladih do prihodnje vlade.

Na vsebinski ravni bomo nadaljevali prizadevanja za razvoj in uveljavljanje mehanizma mladinskega preverjanja (t.i. youth check), kot enega ključnih orodij za sistemsko vključevanje mladih v procese odločanja. Vzporedno bodo potekale tudi priprave novih mnenjskih dokumentov, pri čemer bodo tematske prioritete določili predstavniki organizacij članic v okviru Komisije za mladinske politike.

Med pomembnejšimi in tudi dolgoročnejšimi procesi ostaja mladinski dialog, kjer bomo v letu 2026 izvedli prehod iz XI. v XII. cikel EU mladinskega dialoga. Novi cikel bo v ospredje postavil 4. cilj EU mladih – Informacije in konstruktivni dialog, s poudarkom na dostopu mladih do zanesljivih informacij, razvoju kritičnega mišljenja ter krepitvi dialoga med mladimi in odločevalci.

Poleg tega bomo nadaljevali tudi z uveljavljenimi programi, kot sta natečaja Prostovoljec leta (pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije) ter Naj diplomsko in magistrsko delo s področja mladih (v sodelovanju z Uradom RS za mladino), hkrati pa izvajali projektne aktivnosti, ki trenutno naslavljajo predvsem stanovanjsko problematiko, duševno zdravje, prekarnost in raziskovalno delo na področju mladine. Pomemben del leta bodo tako predstavljale tudi raziskovalne aktivnosti – v okviru projektov načrtujemo izvedbo več raziskav, med njimi tudi raziskavo o neodvisnosti mladinskih svetov lokalnih skupnosti, ki bo pomembna podlaga za nadaljnje delo na lokalni ravni s posebnim poudarkom na vzpostavitvi novih in krepitvi obstoječih podpornih mehanizmov za delovanje mladinskih organizacij in svetov na lokalni ravni.

Poseben mejnik leta bodo tudi volitve v organe MSS jeseni 2026 ter zaključek mandata aktualnega vodstva, s čimer se bo ob koncu leta začel nov mandat in svež veter za nadaljevanje te kmalu že 36-letne zgodbe Mladinskega sveta Slovenije.

Zagovorništvo mladinskega dela ostaja med prioritetami MSS. Kako ocenjuješ uspešnost sektorskih kampanj za prepoznavnost mladinskega dela? Koga – katere ciljne skupine, deležnike, panoge… – po tvojem mnenju premalo dosegamo s svojimi sporočili?

Zagovorništvo mladinskega dela ostaja ena ključnih prioritet sveta, saj je konec koncev ravno mladinsko delo jedro delovanja naših članic, mladinskih organizacij. Kampanje, kot je Aktivni za prihodnost, imajo pomembno vlogo pri tem, da mladinsko delo postavljajo v širši družbeni kontekst in ga približujejo javnosti. V zadnjih letih se je naredil pomemben korak naprej predvsem pri pojasnjevanju, kaj mladinsko delo sploh je, kje poteka in kakšne učinke ima za mlade in skupnost.

Hkrati pa verjamem, da je pri takšnih sektorskih kampanjah še precej prostora za nadgradnjo. Mladinski delavci se relativno dobro (pre)poznamo med seboj, prav tako bi lahko rekli, da mladinsko delo v njegovi polni razsežnosti relativno dobro razumejo tudi odločevalci, ki so neposredno povezani z mladinskim področjem. Veliko več izzivov pa imamo pri doseganju širšega kroga odločevalcev iz drugih resorjev ter tistih področij, kjer se posledice mladinskega dela sicer močno poznajo – na primer v izobraževanju, zaposlovanju, (duševnem) zdravju ali lokalnem razvoju.

Ravno tu kampanja Aktivni za prihodnost kaže velik potencial, da postane dolgoročna nacionalna platforma za povezovanje različnih deležnikov – ne le mladinskega sektorja, temveč tudi vseh tistih, ki delujejo z mladimi in za mlade. Če želimo povečati prepoznavnost mladinskega dela, moramo razmišljati ne le o tem, kaj sporočamo, temveč tudi komu, prek katerih kanalov in na kakšen način. Jasno opredeljeni cilji in ciljne skupine so namreč ključni, da sporočila dosežejo tudi tiste, ki mladinskega dela še ne prepoznavajo kot pomembnega družbenega dejavnika. V tem smislu vidim prihodnost sektorskih kampanj predvsem v večji medsektorski odprtosti, sodelovanju in skupnem nastopu – saj lahko mladinsko delo svojo pravo vrednost pokaže šele takrat, ko ga kot pomemben del družbe prepoznajo tudi izven lastnega sektorja.

“Če želimo povečati prepoznavnost mladinskega dela, moramo razmišljati ne le o tem, kaj sporočamo, temveč tudi komu, prek katerih kanalov in na kakšen način. Jasno opredeljeni cilji in ciljne skupine so namreč ključni, da sporočila dosežejo tudi tiste, ki mladinskega dela še ne prepoznavajo kot pomembnega družbenega dejavnika.”

Politiki radi poudarijo, da svet stoji na mladih. Se po tvojih izkušnjah tako vedejo tudi v praksi?

Politiki pogosto poudarjajo, da svet stoji na mladih, vendar se to v praksi kaže zelo različno. Velikokrat gre za različno razumevanje samega pomena tega stavka – nekateri ga razumejo kot simbolno gesto, manj pa kot zavezo k sistemskemu vključevanju mladih v procese odločanja. Pogosto se srečujemo tudi s precej ozkimi predstavami o tem, kdo so mladi, kaj bi jih moralo zanimati in kako in kdaj naj bi sodelovali v javnem prostoru. V praksi se zato še vedno prepogosto dogaja, da se v procese vključuje predvsem mlade “iz svojih vrst”, namesto da bi se v razprave dosledno vključevale reprezentativne mladinske organizacije, ki imajo mandat, strukturo in izkušnje za zastopanje širšega kroga mladih. Takšen pristop sicer daje vtis participacije, ne zagotavlja pa nujno dejanskega vpliva mladih na sprejete odločitve.

Ob tem se pogosto srečujemo tudi z nepoznavanjem ali celo prezrtjem določb Zakona o mladinskih svetih, zlasti 6. člena, ki jasno določa pravico MSS do sodelovanja pri obravnavi zadev, ki se tičejo mladih. Ta pravica ne velja zgolj na državni ravni, temveč tudi na lokalni ravni, kjer imajo mladinski sveti lokalnih skupnosti zakonito vlogo sodelovanja v razpravah in procesih odločanja. Zato se nam zdi ključno, da participacija mladih ne ostane zgolj deklarativna, temveč postane sistemska in predvidljiva. Mladi ne potrebujejo posebnih privilegijev, temveč jasne mehanizme, prostor in zaupanje, da lahko enakovredno sodelujejo pri (so)oblikovanju politik, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje.

“V praksi se zato še vedno prepogosto dogaja, da se v procese vključuje predvsem mlade “iz svojih vrst”, namesto da bi se v razprave dosledno vključevale reprezentativne mladinske organizacije, ki imajo mandat, strukturo in izkušnje za zastopanje širšega kroga mladih. Takšen pristop sicer daje vtis participacije, ne zagotavlja pa nujno dejanskega vpliva mladih na sprejete odločitve.”

Kako proti izteku mandata gledaš na svoje službovanje v mladinskem sektorju? Kaj ti je osebnostno dala ta izkušnja?

Če uporabim prispodobo – v teh letih sem bila vržena v morje in se (na)učila plavati, ali morda še bolj natančno rečeno: krmariti ladjo. Najprej tisto, ki ji pravimo Mladinski svet Slovenije, a hkrati tudi številne druge poti, ki so se v zadnjih štirih letih prepletale med seboj. Tudi takrat, ko veter ni pihal v pravo smer, ko so bili valovi visoki in ko ni bilo vedno jasno, kam točno plujemo. To obdobje je bilo turbulentno, polno sprememb in predvsem novih odgovornosti. A kljub vsem nevihtam se je nekako ves čas zdelo, da nekaj vendarle piha v moja jadra – da me življenje, ljudje in okoliščine nosijo v pravo smer, točno tja, kamor moram iti. Izkušnja v mladinskem sektorju me je naučila ogromno potrpežljivosti, odgovornosti in zaupanja – vase in v ljudi okoli mene. Spoznala sem, da vodenje ni v tem, da imaš vedno vse odgovore, temveč v tem, da znaš poslušati, povezovati različne poglede, sprejemati odločitve in stati za njimi.

Pri tem ne govorim zgolj o delu na Mladinskem svetu Slovenije, temveč tudi o prostovoljskem udejstvovanju v okviru nacionalne in evropske organizacije podeželske mladine ter o svoji vlogi v Posvetovalnem svetu za mlade pri Svetu Evrope. Ta kombinacija lokalnega, nacionalnega in evropskega prostora mi je dala dragoceno širino – razumevanje, kako zelo so sistemi med seboj povezani in kako pomembno je, da glas mladih zveni na vseh ravneh. Nenehno sem se učila usklajevati profesionalno delo s prostovoljskim delovanjem, pri čemer je bil cilj pri obeh vedno zelo podoben: delati z mladimi in za mlade ter – korak za korakom – prispevati k boljši družbi. Vse to mi je še dodatno okrepilo spoštovanje do prostovoljstva in do ljudi, ki kljub utrujenosti, pomanjkanju časa in včasih tudi razočaranjem vztrajajo, ker verjamejo, da se stvari da spreminjati. Na bolje. Kot radi rečemo na MSS – nikoli nismo premladi, da bi spremenili svet.

“Ta kombinacija lokalnega, nacionalnega in evropskega prostora mi je dala dragoceno širino – razumevanje, kako zelo so sistemi med seboj povezani in kako pomembno je, da glas mladih zveni na vseh ravneh.”

Danes proti izteku mandata gledam z veliko hvaležnostjo. Za zaupanje, ki sem ga prejela, za vse ljudi, ki sem jih spoznala in s katerimi sem sodelovala, ter za priložnost, da sem lahko bila del zgodb, ki presegajo posameznika. Mladinski sektor mi ni dal le izkušenj – dal mi je pogum in okrepil zavedanje, da tudi majhni koraki, če so narejeni vztrajno in skupaj, lahko premikajo stvari naprej – z mladimi in za mlade.

Januarska tema na portalu so novi začetki. Bolj za šalo kot zares vprašanje: si si zadala kakšno novoletno zaobljubo in kako ti gre z izpolnjevanjem?

Iskreno povedano nisem ravno velik pristaš novoletnih zaobljub – pogosto se mi zdi, da so to prve stvari, ki jih potem tudi najhitreje prelomimo. Raje govorim o željah in ciljih, ki me bodo vodili skozi leto.  Na osebni ravni si želim predvsem boljšega ravnotežja med delom in prostim časom. Malo več nadzora nad številom nadur, več časa zase in za svoje bližnje ter tudi več “spuščanja iz rok”, kadar stvari niso popolnoma v moji moči. Med pomembnejšimi cilji pa je seveda tudi zaključek magistrskega študija in pisanje magistrske naloge, ki jo že predolgo odlagam.

Ti osebni cilji se seveda močno prepletajo tudi z mojim delom v Mladinskem svetu Slovenije. V okviru MSS si želim predvsem uspešno izpeljanega procesa priprave strategije ter vseh primopredajnih in podpornih dokumentov, ki bodo novi ekipi omogočili, da organizacijo prevzame v bistveno bolj stabilnem stanju, kot je bilo to ob mojem prevzemu funkcije leta 2022. Obenem si želim tudi dobrega začetka sodelovanja z novo vlado – kakršnakoli že bo. Pomembno se mi zdi, da že v začetnih korakih začrtamo skupne prioritete na področju mladih, da bo prihodnje vodstvo MSS lahko z vso energijo nadaljevalo odprte procese.

V luči letošnjih državnozborskih volitev pa si želim predvsem, da bi mladi našli svoje pravo mesto v koalicijski pogodbi in nacionalnih politikah. Na MSS bomo poskrbeli, da bodo pričakovanja mladih jasno naslovljena do političnih akterjev ter si prizadevali, da bodo dobila tudi konkreten odsev v prihodnjih strateških dokumentih.

“V luči letošnjih državnozborskih volitev pa si želim predvsem, da bi mladi našli svoje pravo mesto v koalicijski pogodbi in nacionalnih politikah.”

Eva, za konec še bolj osebno vprašanje, prav tako na temo novih začetkov: že veš, kje boš nadaljevala poklicno pot?

To je vprašanje, na katerega še nimam povsem dokončnega odgovora. Kar vem zagotovo, je to, da si letos res želim zaključiti magistrski študij in napisati magistrsko nalogo, saj verjamem, da mi bo to odprlo še več možnosti za nadaljnjo poklicno pot. Potem pa si želim poiskati delo na področjih, ki me iskreno veselijo in me tako osebno kot tudi profesionalno izpolnjujejo. V idealnem primeru bi bila ta tudi v določeni meri povezana z mojo izobrazbo – geografijo. Vedno bolj me vleče nazaj k temam razvoja podeželja, regionalnega razvoja in prostorskega načrtovanja, torej k področjem, kjer se prepletata raziskovalno-vsebinski vidik ter delo z ljudmi. Kam me bo pot na koncu odpeljala, še ne vem, vem pa, da si želim ostati na področjih, kjer lahko znanje, izkušnje in delo z ljudmi prispevajo k razvoju skupnosti in k pozitivnim spremembam v prostoru, v katerem živim(o).

Foto: arhiv MSS