Do 22. septembra poteka Evropski teden mobilnosti, vrhunec celotne kampanje pa je priljubljena akcija Dan brez avtomobila. Kolikšen delež Slovenk in Slovencev javni prevoz uporablja vsak dan?

Tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je Mobilnost za vse, ki poudarja, da imamo vsi pravico do trajnostnih prevozov (javni prevoz, kolesarjenje, hoja) – ne glede na finančne zmožnosti, lokacijo, spol, starost ali telesne sposobnosti. Po pojasnilih slovenskega statističnega urada (Surs) pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči, imenujemo prevozna revščina. 

Evropski teden mobilnosti je vodilna kampanja Evropske komisije za ozaveščanje o trajnostni mobilnosti v mestih. Spodbuja spremembo vedenja v korist aktivne mobilnosti, javnega prevoza ter drugih pametnih in čistih prometnih rešitev. V letu 2024 je v kampanji sodelovalo preko 2500 mest po celotnem svetu in 120 slovenskih občin, ki pokrivajo več kot 85% vseh prebivalcev Slovenije.

Z ministrstva za zdravje so ob tednu mobilnosti sporočili, da je aktivna mobilnost eden od najbolj enostavnih in učinkovitih načinov preprečevanja vsakodnevne sodobne sedentarnosti, ki vključuje ure in ure sedenja v službi, avtu in pogosto tudi doma. Zato spodbujajo, da z uporabo avtomobila ne kurimo goriva, temveč z aktivno mobilnostjo kurimo kalorije.

Kaj pravijo statistični podatki?

Po podatkih Sursa se je število osebnih avtomobilov v zadnjih 25 letih v Sloveniji povečalo za 44 %. Konec lanskega leta jih je bilo registriranih skoraj 1,3 milijona, njihova povprečna starost je bila 11,3 leta. Na začetku januarja 2025 smo imeli 1,8 milijona polnoletnih prebivalcev. Če bi vsi imeli vozniško dovoljenje, bi en avtomobil v povprečju lahko vozilo 1,4 prebivalca. 

Slovenija je imela med državami članicami EU največji delež izdatkov gospodinjstev za prevoz v okviru končne potrošnje. Leta 2023 so ti izdatki za prevoz v končni potrošnji predstavljali 16,4 %. V Sloveniji je bila večina izdatkov za prevoz namenjena nakupu osebnih avtomobilov in njihovemu vzdrževanju (popravila, gorivo). Po drugi strani pa so imela slovenska gospodinjstva med državami članicami EU najmanjši delež izdatkov, povezanih s prevoznimi storitvami.

Lani je tako avtobus ali vlak vsak dan uporabljalo le 6 % prebivalcev, starih 16 let ali več, 7 % je bilo tedenskih uporabnikov, nikoli pa se z javnim prevozom ni peljalo kar 62 % prebivalcev. Kot najpogostejši razlog za neuporabo oz. neredno uporabo javnega prevoza je četrtina prebivalcev navedla, da vožnja z njim vzame preveč časa, 15 % prebivalcev pa, da ta v njihovem kraju sploh ni na voljo in ga zato ne morejo uporabljati. 

ŠOU v Ljubljani poziva k ponovni uvedbi nočnih avtobusnih linij v Ljubljani

V povezavi z javnim prevozom, ki mladim predstavlja glavno obliko prevoza, je pred dnevi Študentska organizacija Univerze v Ljubljani pozvala Mestno občino Ljubljana skupaj z Ljubljanskim potniškim prometom, da razmisli o uvedbi nočnih avtobusnih linij. Po oceni omenjene študentske organizacije ni nočne linije pomembno prispevale k varnosti, dostopnosti in trajnostni mobilnosti mladih ter širše javnosti. V preteklosti so bile vožnje omogočene tudi po polnoči, danes pa se študenti po nočnem delu ali kulturnih, družabnih in športnih dogodkih odločajo med tveganim vračanjem domov peš, s kolesom ali osebnim avtomobilom in visokimi stroški taksi prevozov. 

V pozivu so med drugim zapisali:

Prav tako si Ljubljana, kot zelena prestolnica Evrope, ne more privoščiti, da za primerljivimi evropskimi mesti zaostaja na področju javnega potniškega prometa. V času, ko se mesto med drugim zavezuje k trajnostnemu razvoju in zmanjševanju avtomobilskega prometa, je popolnoma nelogično, da prebivalke in prebivalce v nočnih urah (večinoma) prepušča uporabi osebnih vozil. Predvsem študentke in študenti, seveda pa tudi ostale prebivalke in prebivalci, se velikokrat zanašajo na javni potniški prevoz. Prav mladi pa smo največkrat tisti, ki smo v nočnem času aktivni udeleženci različnih dogodkov in bi potrebovali primerno urejen sistem nočnih povezav v mestu.

Tudi če odmislimo nočne avtobusne linije, težave z javnim prevozom vseeno najprej dosežejo mlade (in upokojence), ki redno poročajo o številnih velikih zamudah vlakov in avtobusov ter zastareli infrastrukturi.

Kako je lahko vsak trajnostno mobilen in vključujoč?

• Uporabljaš javni potniški promet.
• Po opravkih v okolici kolesariš ali se sprehodiš.
• Obveznosti načrtuješ na način, da se v oddaljeni kraj ne odpelješ za vsako dejavnost posebej.
• V šolo, službo, na trening … se voziš skupaj z ostalimi. Na tak način lahko tudi privarčuješ!
• Pred avtobusom se ne prerivaš, ampak mirno počakaš, da lahko vstopiš.
• Pri vstopu ali izstopu in med vožnjo pomagaš otrokom, nosečnicam in starejšim.
• Pozdraviš voznika in mirno validiraš svojo vozovnico.

Viri: Surs, ŠOU v Ljubljani, Ministrstvo za zdravje, Slovenska platforma za trajnostno mobilnost