V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z mag. Majo Hostnik, prejemnico letošnjega državnega priznanja za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju.

Mag. Maja Hostnik je direkotrica Mreže MaMa, ki v mladinskem sektorju v različnih vlogah deluje že več kot 20 let. Aktivna je bila v številnih organizacijah, od članskih organizacij, mladinskega centra in mladinskega sveta lokalne skupnosti, pa do različnih nacionalnih delovnih teles na področju mladine. Je predana in lojalna sodelavka sektorja, njeni odliki pa sta vztrajnost in izjemna osebna motiviranost za delo v dobro mladih. 

Najprej: čestitke za državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju! Kako doživljate to nagrado in kaj vam pomeni?

Hvala za čestitke. Državno priznanje doživljam kot potrditev, da sem pa le nekaj dobro naredila v življenju in na karierni poti. Pomeni mi veliko, že to, da se je nekdo spomnil name, da je opazil moj trud in prizadevanje za mladinski sektor ter me predlagal. Gre za potrditev dela, študija, moje vztrajnosti in pozivnega dela in mišljenja ter tega, da verjamem v to, kar delam.

Zaradi negotovosti zaposlitev in projektnega financiranja je mladinski sektor znan po precejšnji fluktuaciji zaposlenih. Vi mu ostajate zvesti več kot 20 let. V čem je “recept” tako dolgotrajnega in uspešnega dela na tem področju?

Recept je preprost, kot na vseh področjih dela in kariere. Vztrajnost, pozitivno mišljenje in prepričanost v to, kar delaš. Če tega ne čutiš in nosiš v srcu, je vsako delo težavno. Sem pozitivna oseba, ki ve, kaj hoče, z občutkom za sočloveka, s polno energije in vere v dobro ljudi. In to me vleče naprej. 

Kar zadeva projektno financiranje in fluktuacijo zaposlenih, predstavljata precejšnje težave za organizacije in njihove vodje. Neprestana negotovost, poskrbeti za rast organizacije, za zaposlene in ne nazadnje tudi zase. Vendarle pa je svojevrsten izziv, ki te vleče naprej, in ravno to je tudi mladinsko delo: postavljanje izzivov, sprejemanje odgovornosti in podpora drug drugemu. 

20 let ni kratka doba, vendar še nisem niti na polovici: izzivov ostaja kar nekaj. Vendarle pa bo potreben zasuk v katero drugo smer, ki nam jo bo pokazala mladina, za katero delamo. Ta me motivira za delo na področju, ki ga opravljam.

“20 let ni kratka doba, vendar še nisem niti na polovici: izzivov ostaja kar nekaj.”

Poklicno pot v sektorju ste začeli že pred prihodom na Mrežo MaMa, v domačem mladinskem centru v Velenju. Koliko vam to pomaga pri razumevanju potreb mladinskih centrov, članic mreže, in kako jim kot mrežna organizacija stojite ob strani?

Mladinsko delo se odvija v mikrookolju, tam, kjer preživljamo svojo mladost, tam, kjer smo doma, v lokalni skupnosti. Vesela sem, da sem bila delček zgodbe enega  prvih in največjih mladinskih centrov v Sloveniji, ki je bil vedno proaktiven, napreden in je kazal pot drugim v sektorju. Tam sem se ogromno naučila, saj sem bila vpeta tako v Mladinski center Velenje kot v Mladinski svet Velenje.

Z Mrežo MaMa sem se spoznala že v mladinskem centru in ko sem nekaj let delala izven sektorja, v podjetništvu, so me ravno kompetence z drugega področja dela ponovno pripeljale do mladinskega sektorja – Mreže MaMa, kjer sem sedaj že več kot polovico svoje kariere. 

Mreža MaMa je podporna mrežna organizacija, “mama” mladinskim centrom, če se malo pohecamo. Podpore ne moremo nuditi vsem mladinskim centrom naenkrat, zato jih vključujemo v različne projekte, zagovarjamo pa interese vseh in mladinskega dela, ki poteka vsakodnevno v mladinskih centrih, kar je zelo pomembno. 

Kateri projekti ali dosežki v vaši karieri so vam najbolj pri srcu in zakaj?

Ne morem reči, kateri dosežki in projekti so mi najbolj pri srcu, saj vsak projekt ali aktivnost prispeva k rasti organizacije. Vsekakor pa nam je evropsko leto državljanov 2013, ko sem ponovno prišla nazaj v sektor, odprlo ogromno poti, nova sodelovanja ter prispevalo k prepoznavnosti in priznavanju organizacije.

“Zavedam se, da se nič ne zgodi čez noč in da če hočemo spreminjati družbo na bolje, moramo biti del procesa in aktivno prispevati k spremembam.”

Napredek je tudi ustvarjanje zavesti o potrebi po beleženju in spremljanju mladinskega dela. To se mi je zdel znaten napredek za sektor, na osnovi katerega bi lahko naredili konkreten korak naprej, a zaradi pomanjkanja politične volje po nekaj letih tega koraka žal še ni. Včasih mi to jemlje zagon, ampak je vztrajnost ena mojih pomembnih vrednot, ki jo nosim v srcu. Zavedam se, da se nič ne zgodi čez noč in da če hočemo spreminjati družbo na bolje, moramo biti del procesa in aktivno prispevati k spremembam. 

Čeprav delate večinoma z mladinskimi delavci, ste na Mreži MaMa znani tudi kot pomemben zagovornik vključevanja mladih v oblikovanje mladinskih politik. Počnemo to na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju dovolj dosledno?

Poleg naštetega – ukvarjamo se z vsemi nivoji upravljanja mladinskega sektorja – Mreža MaMa največ pozornosti namenja direktorjem in direktoricam ter vodjem mladinskih centrov. Mlade v oblikovanje politik vključujemo skozi mladinske dialoge, ki so dialogi med mladimi in odločevalci. Gre za pomemben proces vključevanja mladih v odločanje na vseh ravneh, ki ga na Mreži MaMa izvajamo v partnerstvu z mladinskimi centri in Mladinskim svetom Slovenije.

Mladi so in morajo biti del vseh politik, saj so sedanjost in naša prihodnost. Zakaj? Ker so najbolj pluralna ciljna skupina, jo kakšna politika glede na določeno obdobje zadeva bolj kot druga, kar zahteva njihovo še bolj dosledno vključevanje. Oblikovanje politik za mlade sicer ni popolno, delamo pa glede na družbeno-politične razmere najboljše, kar lahko. Tukaj je sicer še ogromno manevrskega prostora. Gre za kontinuiran proces, ki terja čas in odzivnost, kar pa ob vseh projektih in konstantnemu preizpraševanju potreb družbe, organizacij in mladine, tudi s strani odločevalcev, ni lahko, zato zadeva ostane nekje zadaj. 

Zagovorništvo mladinskega dela je ena izmed osrednjih točk vašega delovanja. Kdo so tu največji zavezniki in koga vse bo potrebno o njegovi družbeni vrednosti še prepričati?

Odgovor je preprost. Prepričati je potrebno tiste, ki odločajo – politiko. Vseeno je potrebno krepiti in podpirati tudi nacionalne avtoritete, ki so takoj za odločevalci. Zavezniki so vedno in povsod, pomembna je njihova moč in posluh ter medsebojno sodelovanje. In res, kjer sta volja in interes na obeh straneh oziroma pri vseh vključenih, se vse da.

“Zavezniki so vedno in povsod, pomembna je njihova moč in posluh ter medsebojno sodelovanje.“

Mreža MaMa je vedno dober in zanesljiv sogovornik, ki prinaša rezultate in učinke. Je referenca sama po sebi in rezultat dela vseh vključenih mladinskih centrov ter širšega mladinskega sektorja. Smo unikum v slovenskem in evropskem prostoru. Cilj je, da k spremembam prispevamo skupaj, zato je še toliko pomembneje, da oblikujemo skupne ideje in se združujemo okrog pozitivnih zgodb, ki jih soustvarjamo.

Kako lahko širša skupnost oziroma družba bolj podpre mladinsko delo, organizacije za mlade in mladinske organizacije?

Z razumevanjem, priznavanjem, podporo in posluhom. Mladinsko delo je pozitivno in srčno, vključuje mlade, ki imajo dobre ideje, so kreativni in dajejo signal prihodnosti. Drugi vidik pa je več sredstev ter podpora mladinskemu sektorju pri ustvarjanju kakovostnih, strokovnih in dolgoročnih zaposlitev. 

Imate dober pregled nad različnimi nivoji organiziranosti mladinskega sektorja pri nas. Katere trende in spremembe opažate zadnja leta? 

V zadnjih letih se družbene razmere spreminjajo vse hitreje in hitreje. Prav tako tudi tematike, ki vstopajo v ospredje. To se odraža tudi pri razpisih in projektih. Morda na začetku določena tematika ne deluje aktualna, prejkoslej pa preraste v “vročo” temo, zelo relevantno za družbo, mladinski sektor in mlade.

V zadnjem času opažam, da naraščajo potrebe po digitalizaciji organizacij, hitrih odzivih na spremembe in krize ter gradnja odpornosti na vse te spremembe. Tudi medijska in informacijska pismenost v poplavi informacij pridobivata na pomenu. Poleg tega se pri mladih, pa tudi pri starejših generacijah, vse bolj spreminja odnos do dela, zaposlitev in zdravja, ki so medsebojno povezane tematike. 

Ali mladinski sektor dobro odgovaraja na izzive časa? Kaj bi bilo po vašem mnenju treba še izboljšati?

Mladinski sektor je še vedno odziven in se hitro prilagaja spremembam v družbi. Vseeno pa je mladinski sektor dokaj mlad sektor (35 let), zato je po mojem prepričanju čas, da gremo v smeri prikaza konkretnih rezultatov mladinskega dela, njegovih učinkov ter kakovosti. Prav tako se čuti potreba po večji kreativnosti in inovativnosti medsektorskih politik. To, da eksperimentalno skupaj začrtamo pot, kam je smiselno peljati sektor v prihodnosti. Mladinski sektor se je spremenil, mladi pa prav tako, zato je potrebno sektor opremiti z dodatnimi, sodobnimi znanji.

“Mladinski sektor se je spremenil, mladi pa prav tako, zato je potrebno sektor opremiti z dodatnimi, sodobnimi znanji.“

Po stroki ste politologinja oziroma magistra družboslovnih znanosti, a vseeno delali na področju komuniciranja. Kako vidite komunikacijske izzive mladinskega sektorja, ki s svojimi sporočili tudi zaradi spreminjanja medijske krajine, novih tehnologij, kanalov… vse težje dosega mlade?

Svojo kariero sem začela v komuniciranju in se s tem ukvarjala kar nekaj let. Področje komuniciranja me je tudi prineslo nazaj v sektor. Skoraj 10 let sem že vpeta v portal mlad.si, ki je edini portal za določeno ciljno skupino, ki se je obdržal. Ustanovitelj portala je Urad RS za mladino, vendar se v obsegu finančne podpore, ki je na voljo, portal vse težje razvija. Na mesec sicer sproduciramo več kot 120 objav, ker je povprečno 4 vsebine na dan. Potreben bo razmislek o kvaliteti objav in ne toliko usmerjenost v številčnost objav. 

Ker se spreminja družba, se spreminjajo tudi komunikacijski trendi in tematike, ki jih je potrebno predati ali “prodati” ciljni javnosti. Za to pa so potrebna znanja in veščine. Mladinski sektor je zanimiv zaposlovalec, ki pa mu včasih manjkajo ustvarjalci zgodb in vsebin, ki bi znali pogledati čez rob. Mladinsko delo je delo mladih, zato morajo mladi pisati za mlade. Ker gre za zelo široko starostno skupino med 16. in 29. letom, je zanjo teżko ustvarjati kakovostne vsebine. Mislim, da je pri podajanju informacij mladim pomembno predvsem to, da so te po eni strani koristne, po drugi pa tudi dovolj zabavne, da do mladih sploh pridejo.. 

Mreža MaMa praznuje 20 let uradnega obstoja. Kako strateško vidite njeno prihodnost? Kaj bodo temeljni stebri delovanja v bodoče?

Prihodnost Mreže MaMa je prav v mrežni naravi njene organiziranosti ter v mladinskih centrih, ki so proaktivni v svojih lokalnih skupnostih. Mrežo MaMa gradijo in soustvarjajo mladinski centri in še naprej bo to v ospredju. Potrebni pa bodo še odločnejši koraki h gradnji prepoznavnosti in priznavanja v lokalni skupnosti, da lahko zgodbo mladinskega dela kot ene najbolj transformativnih družbenih dejavnosti uspešno “prodamo” naprej tudi na nacionalni ravni. 

Temeljna stebra delovanja Mreže MaMa bosta tudi v prihodnje podpora mladinskim centrom in razvoj mladinskega dela. Pri mladinskih centrih mislim tako na vodstven kader kot mladinske delavce in aktivno mladino, pri razvoju mladinskega dela pa vključevanje mladih v mladinskih centrih in uresničevanje njihovih interesov in potreb. Krepili bomo torej Mrežo MaMa za še boljšo podporo mladinskim centrom. Če nam to uspe, bo sledilo še vse ostalo.

“Temeljna stebra delovanja Mreže MaMa bosta tudi v prihodnje podpora mladinskim centrom in razvoj mladinskega dela.”

Ostajajo kakšni karierni cilji (še) neizpolnjeni? Bi se z znanjem iz mladinskega sektorja lotili tudi katerega drugega področja, ali ste popolnoma zavezani mladini in delu v njeno korist?

V dobi vseživljenjskega učenja in izobraževanja se vedno pojavijo novi izzivi in cilji. Mislim, da bom v prihodnje ostala na področju mladine, naprej razvijala svojo radovednost in raziskovala teren. Brez kreativnosti, gledanja izven okvirjev in drznosti vsekakor ne bo šlo.