Razstava mlade ptujske umetnice Anje Bezjak na ogled v prostorih CID Ptuj

Slikarsko razstavo z naslovom “Med barvo in črko” smo v CID Ptuj odprli 9. junija, na ogled pa bo do 10. julija 2023. Razstava je plod ustvarjalnega dela Anje Bezjak, ki je, zdaj pa to že lahko rečemo, uveljavljena mlada ptujska slikarka. Hkrati moramo izpostaviti, da je trenutno časovno obdobje tudi zelo plodovito, saj je od lanskega novembra to že njena tretja razstava. Razmišlja pa tudi že o naslednji, saj kot pove sama:

»Veselim se prihajajočih razstav, imam že nekaj materiala zanje, ki pa še potrebuje intuitivni premislek in študij. Od nekaterih značilnih potez pa se seveda ne bom poslovila. Slike bodo še vedno v mešani tehniki, nadrealističnem slogu in s poudarkom na očeh. Kaj več še ne morem izdati, boste morali priti na odprtje razstave.«

Kaj najdemo na tokratni razstavi?

Umetnica se tokrat predstavlja skozi kombinacijo barve in črke. Čeprav tudi črka, kot vizualni znak, potrebuje neko barvno ploskev, da jo sploh vidimo, in bi zato ta kombinacija ne bila nič nenavadnega, pa vendarle črko običajno razumemo kot sredstvo besedne umetnosti, literature, poezije, sploh kadar je ta zapisana. Prve pripovedi in poezija v antiki so bile primarno nekaj, kar se pripoveduje, govori, in ne nekaj, kar je zapisano na zvitku.

Barvna ploskev je po drugi strani tipično izrazno sredstvo likovne umetnosti. Anja že standardno te ploskve ne doživlja kot ravnine, kot dvodimenzionalni ali z nanosi rahlo tridimenzionalni svet. Zanjo je platno zmeraj trodimenzionalno. To doseže z vključevanjem različnih materialov in umetne mase, ki jo kiparsko oblikuje in si tako ustvari konkretno prostorsko dimenzijo barvnega nanosa z včasih lastno povednostjo, vendar tako, da se celota likovne umetnine dodatno poudari. Tudi tokrat ni šla mimo gumbov, ki so kar nekako njen zaščitni znak, obenem pa stična točka med lanskoletno in aktualno razstavo v CID-u.

»Nekatere slike so malo posmehljive, nekatere poudarjajo lepoto, vse pa napeljujejo k svobodnemu ustvarjanju. Želim, da bi vsi vzeli v roke slikarsko orodje za tehniko, ki jim je najbližje, in se prepustili ustvarjanju iz sebe. Tudi moje slike so povsem avtobiografske. Motive zmeraj poiščem v sebi. Težko rečem, da gre za meditacijo, gre za premišljevanje. In rezultat je nekakšna psihologija v sliki. Večkrat zato združujem stvari, ki v teoriji ne spadajo skupaj. S takšnim opisovanjem osebnega razmišljanja raziskujem meje izraza in skušam vedno znova bolje ubesediti tisto, kar je morda bilo v prejšnji verziji, v prejšnji umetnini, premalo izpostavljeno.«

Anja tako opiše svoj stil kot svojski. Njene stvaritve imajo številne elemente, ki vsak zase pritegnejo pozornost gledalca in njegov pogled privežejo nase – vsaj na začetku. A v resnici mu spregovorijo šele, ko preseže izzivalnost vsakega in začne uživati v njihovi povezanosti in torej v umetnini kot celoti. Seveda avtoričine slike topogledno niso nič posebne in drugačne od drugih. Od gledalca zahtevajo čas. Mora se ustaviti, jih gledati … In tako mu počasi odstrejo del svoje vsebine, ko jim seveda poprej sam odstre del svoje notranjosti. Tako pride do čudovite izmenjave, ki nudi užitke, tako svojske in tako neprecenljive, dosegljive tistim, ki si ta dvogovor privoščijo.

Vabimo vas, da si vzamete čas in si privoščite uro ali dve umetniških užitkov.

Ignac Navernik

Fotografije: Boštjan Koražija in I.N.