Rezultati majske ankete o ljubezni in odnosih so tu! Se mladi veliko pogovarjajo o odnosih? Kakšni so za njih zdravi odnosi? S kakšnimi izzivi se srečujejo? Se jim zdi, da se mladi izogibajo resnih in dolgotrajnih zvez?

Mesečne ankete so nastale lani, da bi mladi z reševanjem vnaprej narekovali vsebine v povezavi z mesečno temo. Rezultate anket smo skušali upoštevati v največji možni meri in pripravljati vsebine, ki jih mladi potrebujejo in želijo.

Mladi zelo dobro vedo, kaj spada v odnos in kaj ne

Mladi kot temelj zdravih in dobrih odnosov (ne samo ljubezenskih, temveč tudi prijateljskih, družinskih, službenih, poslovnih …) najbolj pogosto izpostavljajo spoštovanje, odprtost, iskrenost, zaupanje, varnost, podpora, sodelovanje in upoštevanje mej. Nekaj odgovorov anketirancev in anketirank:

»Spoštovanje, komunikacija, razumevanje.«

»Odnos je spoštljiv in upošteva medsebojne razlike brez obsojanja.«

»Dovolj pogovora za izražanje čustev, strahov, pomislekov…«

»V zdravem odnosu vlada dobra, spoštljiva komunikacija, konflikte se rešuje konstruktivno.« 

»Zaupanje, transparentnost, komunikacija, skupni cilji.«

»Brez laži, brez manipulacij, odprtost, iskrenost.«

»Da si lahko rečeš karkoli brez strahu, da bo to uporabljeno proti tebi.«

»Veliko komunikacije in pripravljenosti na kompromis.«

»Transparentnost, da vsak prizna svoj del krivde, ko pride do prepira.«

»Zdrav odnos je tisti, v katerem se spoštuje lastna identiteta in meje posameznika.«

»Da se izrazi in tudi upošteva meje vseh v odnosu (tudi lastne).«

V zdravem odnosu pa po mnenju mladih ne sme biti:

»Laži, prikrivanja, manipulacije, zanemarjanja, zasmehovanja…«

»Skrivanja, prikrivanja, laganja. Čustvene nedostopnosti.«

»Izsiljevanja, pritiskov, občutja negotovosti, zaničevanja …«

»Kakršnega koli nasilja ali zlorabe.« 

»Pretiranega ljubosumja, ignoriranja, nesramnosti. «

»Metanja pod nos preteklih napak, o katerih smo se v preteklosti že pogovarjali.«

»Tišine, pomanjkanja komunikacije. «

»Sebičnosti, prelaganja odgovornosti, koristoljublja …«

Sicer se mladi pogosto srečujejo z izzivi v odnosih

Izpostavili so predvsem komunikacijo in zaupanje, pretekle slabe izkušnje, odraščanje v nespodbudnem okolju in postavlanje mej. Večina (86 %) vprašanih meni, da zna rešiti konflikt na miren in spoštljiv način. Dobra polovica vprašanih (57,5 %) meni, da so dobri v postavljanju mej v odnosu (npr. znajo reči ne).

»Predvsem komunikacija, saj ne znam vedno dobro izraziti svojih čustev in potreb.«

»Pogosto se ljudje izmikajo pogovorom o ‘težkih’ tematikah, problemih. Predvsem moški.«

»Srečujem se tudi z občasno hudo ljubosumnostjo, jezo in nezaupljivostjo, kar pa je posledica mojega preteklega razmerja, ki je bilo toksično.«

»Postavljanje meja, ne znati oditi.«

»Travme iz otroštva nam narekujejo celo življenje.«

Izpostavili so tudi vpliv družbenih omrežij in spleta na odnose:

»Tinder način dejtanja, ko ljudje nikoli ne nehajo iskati novega izdelka.«

“Tinder – podrsavaš levo, desno – oseba ni oseba, je le slikica, zamenljiva, nobene odgovornosti, da bi se trudil/dogovoril/pogovoril z osebo.”

»Da pričakujem filmske odnose oz. takšne, kot jih promovira splet.«

»Manj se družimo v živo, bolj imaš lahko občutek, da si drugim odveč, če kar prideš na obisk brez najave.«

»Družbena omrežja name ne vplivajo dobro, ker se hitro začnem primerjati z drugimi, kljub uspehom.«

»Po eni strani ustvarjajo občutek povezanosti, hkrati pa me oddaljujejo od resničnih odnosov.«

»Ustvarjajo lažen občutek ohranjanja stikov, čeprav jih aktivno ne.«

Srečujejo se tudi z osamljenostjo, nekateri so bili žrtve nasilja

Približno 40 % vprašanih (39,1 %) pravi, da so doživeli nasilje v partnerskem odnosu, 11,2 % jih ni prepričanih. Več kot dve tretjini vprašanih (67,6 %) meni, da znajo prepoznati znake psihičnega nasilja (npr. nadzorovanje, osamitev, žaljenje), 29,6 % pa, da jih znajo prepoznati delno. Najbolj očitne oblike nasilja (očitek, da je nekdo v odnosu nevreden, ali prepoved druženja z določenimi prijatelji) so kot take prepoznali skoraj vsi anketiranci in anketiranke, preverjanje telefona brez dovoljenja in nadzor na oblačenjem pa so kot oblike nasilja prepoznale približno tri četrtine vprašanih.

71 % vprašanih pravi, da se počuti osamljene tudi, če so obkroženi z ljudmi. Kako se soočijo s tem?

»Umaknem se in se ne silim družiti.«

»Raje se grem družiti s tistimi ljudmi, ob katerih se ne počutim tako.«

»Poglabljam se vase, razmislim o tem, kaj čutim in se poskušam pomiriti.«

»Pisanje dnevnika, grem v naravo.«

»Če je ob meni oseba, ki ji zaupam, ji povem o svojem počutju.«

»Molim, zaposlim se z drugimi interesi, pišem si po telefonu z nekom, ki mi je zelo blizu.«

»Slušalke in glasba, knjiga, cigareti, alkohol …«

»Iskreno – poskušam potlačiti. Čeprav vem, da to ni funkcionalno.«

Skoraj vsem mladim so tesni prijateljski odnosi zelo zelo zelo pomembni

Približno 90% (87,7 %) meni, da imajo osebo, na katero se lahko zanesejo v težkih trenutkih. Približno 70 % vprašanih pravi, da bi vedeli, na koga se obrniti po pomoč v primeru nasilja v partnerskem odnosu. Prav tako večina (89,9%) meni, da jih prijatelji sprejmejo takšne, kot so. Na lestvici od 1 do 5 se večini (85,9 % je dalo oceno 4 ali 5) zdi pomembno, da imajo tesne prijateljske odnose. Kaj je mladim najlepše pri prijateljstvu?

»Da lahko nekomu zaupaš in da te ima nekdo rad.«

»Da me poznajo in razumejo, tudi ko česa ne znam najbolje opisati.«

»Sprejemajo me takšnega, kot sem.«

»Da so zame tu – tudi v težkih časih.«

»Tudi ko sem v stiski, mi pomagajo ali pa me samo poslušajo.«

»Da se skupaj smejimo tudi najbolj bedni stvari.«

»Druženje, zabava, smeh, odprtost.«

Ljubezen, ljubezen, ljubezen … kaj pomeni mladim?

»Spoštovanje, zaupanje, varen prostor, obojestranska ljubezen.«

»Zaupanje in skupna rast. Nisi z nekom, ker “moraš biti”, ampak ker ti je z njim lepše.«

»Zavestna odločitev za vsakodnevni trud in delo na odnosu.« 

»Da oba delava na sebi za drugega.«

»Ljubezen, za katero se trudita oba – vsak dan znova.«

»Prava ljubezen temelji na spoštovanju, komunikaciji, trudu, delu na sebi in skupnem odnosu.«

»Prava ljubezen je odnos, kjer nista ona proti njemu ali on proti njej, ampak onadva proti problemu.«

»Nekdo, ki mi je kot dom.«

»Prava ljubezen je, ko greš spat in se zbudiš brez kančka dvoma v svojo odločitev.«

»Topel občutek pri srcu, ko pomisliš nanj.«

»Želja po dotikih, spolnosti, pogovoru …«

»Fizični stik, pripadnost, igrivost, podpora, strast.«

»Partnerski odnos, kjer obe osebi ohranita svojo individualnost.«

»Da si z nekom, ki ti da prostor in mu lahko popolnoma zaupaš.«

Kako mladi gledajo na odnose? So pripravljeni na kaj “bolj resnega”? Kaj si želijo izboljšati v odnosih?

»Veliko mladih si želi dolgoročnega odnosa, a zbežijo ob prvem resnem konfliktu.«

»Veliko ljudi ne zna ali ne zmore iskreno komunicirati, imeti empatije oz. se postaviti v čevlje druge osebe.«

»Da so začasni in zamenljivi. Na drugi strani pa ostajamo v odnosih zato, ker obstajajo že toliko let, tudi ko negativno vplivajo na nas. Pogosto jih tudi dojemamo kot samoumevne, z minimalnim vložkom truda in dela.«

»Vsak gleda le na to, kaj bo prejel, ne pa na to, kaj lahko doprinese odnosu.«

»Mislim, da je odvisno iz kakšnega okolja izhajaš, ampak mislm, da je 3/4 ljudi samo skupaj, da so skupaj, kot gledam moje vrstnike, jim oseba ne paše ampak so skupaj, ker se jim ne da iskati drugega.«

»Prave, pristne odnose žal vse bolj nadomeščamo z družbenimi omrežji.«

»Želel bi odnose poglobiti, da bi osebam okoli mene lažje povedal, kar mi leži in jim bolj zaupal.«

»Predvsem to, da bi si znala vzeti čas za njih.«

»Predvsem si želim še naprej naslavljati svoje psihološke travme, da lahko nastopim še bolj zdravo in da me nepredvidljive stvari, potencialni konflikti itd., ne trigirajo več toliko.«