Znani so rezultati naše zadnje ankete, kjer so mladi odgovarjali na vprašanja o medijski pismenosti. Zanimalo, nas je kakšen odnos imajo mladi do informacij, ali prepoznajo lažne informacije in kateri viri so zanje najbolj zanesljivi.

V anketi, kjer je sodelovala skupina mladih med 19 in 29 letom je prevladovala ženska populacija. Na prvo vprašanje, kako pogosto mladi preverjajo vire informacij, preden jih delijo naprej, je večina odgovorila, da informacije preverja pogosto. To je sklenilo kar 50 odstotkov mladih, sledi jim 33,3 odsotkov mladih, ki informacije preverijo le včasih. Malo več kot osem odstotkov mladih pa informacij sploh ne preverja nikoli.

So pa mladi po drugi strani precej prepričani, da znajo prepoznati razlike med novicami, sponzoriranimi oglasi in mnenji (komentarji). Odgovorili so, da s kar 75 odstotki prepoznajo razliko. Ostalih 25 odstotkov ima včasih težave s prepoznavanjem.

Najbolj zanesljivi viri so zanje tradicionalni mediji. V to kategorijo štejemo časopise, radie in televizije. Tem zaupa kar 75 odstotkov vprašanih mladih. S 50 odstotki sledi kategorija bližnjih oseb, ki jim zaupajo in z 41,7 odstotki spletni portali. Mladi zaupajo tudi družbenim omrežjem, vplivnežem in vsebini, ki jo preverjajo sami, a v veliko manjši meri, le v 8,3 odstotkih.

Informacije preverjajo

Mladi lažne in zavajajoče informacije najpogosteje preverjajo tako, da preverijo več različnih virov, to storijo kar v 66,7 odstotkih. Številni si pri tem pomagajo tudi s preverjanjem avtorja, to počne 16,7 odstotka mladih. Drugi vprašajo za pomoč tudi Chat GPT.

Zanimalo nas je tudi mnenje mladih o sovražnem govoru in prepoznavanju sovražnega govora. Najprej smo jih vprašali, kaj po njihovem mnenju sploh sodi v sovražni govor. Strinjali so se, da vanj spadajo žalitve na podlagi narodnosti in vere, spola in spolne usmerjenosti ter spodbujanje nasilja proti določeni skupini. 33,3 odstotka mladih je odločila, da kot sovražni govor vidijo tudi kritiko političnih odločitev. Nekateri so se strinjali, da je zelo na meji tudi trenutno medijsko oglaševanje glede volitev.

Na vprašanje, ali so na spletu že kdaj zaznali sovražni govor so s kar 75 odstotki odgovorili, da sovražni govor zaznavajo pogosto, ostali delež pa občasno. Ko sovražni govor opazijo navadno prijavijo vsebino. To stori 50 odstotkov mladih, ostali vsebino ignorirajo ali naredijo posnetek zaslona in ga pošljejo v različne skupine.

Memi kot informacije

Med mladimi so še posebej priljubljene posredovane informacije v obliki memov, saj tako na zabaven način komentirajo aktualno dogajanje. Okoli 58 odstotkov mladih meni, da so memi lahko tudi zanesljiv vir informacij, ostali menijo, da ne.

Informacij iz memov večinsko ne preverjajo, preden jih delijo naprej. Kar 50 odstotkov to stori le včasih, 16,7 odstotkov pa nikoli, vedno ali pogosto.

Mladi so ob tem prepričani, da znajo prepoznati razliko med satirično vsebino in dejansko novico. To zase meni kar 66,7 odstotka vprašanih mladih. Na vprašanje, ali se jim je že zgodilo, da so satirično ali humorno vsebino razumeli kot resnično informacijo, je 63,3 odstokov mladih odgovorilo z da, 27,3 odstotkov mladih pa o tem ni bilo prepričanih.