V novi epizodi na Križišču mladosti gostimo asist. dr. Ano Šemrov z oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete. Nedavno je skupaj z ekipo raziskovalk objavila najnovejšo raziskavo o duševnem zdravju mladih, v ospredje so še posebej postavile kontekst globalnih kriz. Prisluhni novi epizodi! 

O raziskavi (FDV, FF) je pretekli teden že pisala naša dopisnica Jerneja Potočnik. Klikni spodaj!

Nekaj vprašanj iz epizode:

• Kaj je v povezavi z diskurzi in prepričanji o duševnem zdravju najbolj krivično do mladih?
• Iz raziskave izhaja, da mladih, ki so sodelovali, ne bremenijo le osebne težave, ampak nekakšna bremena, ki jih mladim nalaga družba. Katera bremena so izpostavili mladi anketiranci in anketiranke?
• Kar 29 odstotkov mladih, ki so sodelovali v anketi, je v zadnjem letu razmišljajo o tem, da bi poiskali strokovno pomoč, a je na koncu niso. Ste raziskovali tudi razloge, zakaj se niso odločili za to?
• Kaj je v mladosti oziroma vsesplošno v življenju nekako pričakovano, pa mladi včasih mislijo, da se to dogaja le njim?

In nekaj izstopajočih delov odgovorov:

S tem pristopom smo torej dobili neko širšo sliko, ki kaže na to, da mladih, ki so sodelovali v naši raziskavi, ne obremenjujejo le osebni ali pa neki družinski izzivi, ampak tudi struktura družbe, ki pogosto ne omogoča varnih, predvidljivih in pa spodbudnih pogojev za življenje.

Mladih ne smemo mogoče dojemati kot posameznike, ki so šibki ali pa neodporni, ampak jih moramo začeti razumeti kot del širše družbe, v kateri bivajo in katere del smo tudi vsi mi. Naša projektna skupina je nekako izhajala iz prepričanja, da mladi niso problem, ampak so kvečjemu ogledalo družbe.

Zgodnje izkušnje – negativne, še bolj pa mogoče pozitivne – absolutno pomembno oblikujejo, kako mladi danes doživljajo sebe in pa tudi svet okoli njih.

Mnogo mladih se v bistvu mogoče znajde v nekem protislovnem položaju, da prepoznajo to, da bi rabili pomoč, da doživljajo neko stisko, se pa potem ne odločijo za pomoč, ker jim je dostop do nje otežen iz finančnega, informacijskega ali pa čisto čustvenega vidika.

Mladi naj sebe in svoje kolege spodbujajo, da govorijo o svojih težavah ter poiščejo podporo in pomoč, če jo potrebujejo.

Naslovna fotografija: osebni arhiv