Porast vandalizma in medvrstniškega nasilja so različni deležniki v Medvodah izraziteje zaznali poleti 2025, razmere pa so se dodatno zaostrile v času decembrskih prireditev. Skupina približno 25 mladih se je zadrževala na več lokacijah v kraju, kjer so se pojavljali primeri grafitiranja javnih površin, uničevanja infrastrukture, snemanja pretepov za objavo na družbenih omrežjih ter groženj vrstnikom in zaposlenim v lokalnih ustanovah.

Na situacijo se je hitro odzvala lokalna skupnost. Občina je kmalu po novem letu sklicala sestanek ključnih deležnikov s področja mladine, šolstva, socialnega varstva in varnosti. Oblikovana je bila multidisciplinarna skupina, v kateri sodelujejo predstavniki mladinskega centra, šol, centra za socialno delo, policije, občine ter organizacij s področja duševnega zdravja in mladinskega dela.

Ugotovljeno je bilo, da skupino večinoma sestavljajo učenci zadnje triade osnovne šole ter nekaj dijakov prvih letnikov. Pogosto prihajajo iz okolij, kjer primanjkuje podpore in nadzora staršev, zato pomemben vpliv na njihove vrednote in vedenje predstavljajo vsebine na družbenih omrežjih. Podobni vzorci vedenja mladih, kot so snemanje vandalizma ali pretepov in njihovo deljenje na spletu, se pojavljajo tudi drugod po Sloveniji.

Razvoj uličnega mladinskega dela

Delovna skupina se je odločila za pristop vključevanja namesto izključevanja. Eden od ključnih ukrepov je razvoj uličnega mladinskega dela, s katerim želijo z mladimi vzpostaviti odnos zaupanja in jih postopno vključevati v lokalno skupnost. Pomemben poudarek je tudi na podpori staršem ter odprtem dialogu z občani.

Konec februarja je bila na Osnovni šoli Preska organizirana predstavitev pristopa multidisciplinarnega reševanja nasilja med mladimi, na kateri so sodelovali predstavniki šol, strokovnjaki in drugi zainteresirani deležniki. Kmalu zatem je sledilo tudi srečanje z mladimi iz omenjene skupine. Udeležilo se ga je približno 25 mladostnikov, starih med 12 in 16 let, ki so izrazili željo po več prostorih za druženje ter po tem, da jih odrasli bolj poslušajo in vključujejo v pogovor.

Dolgoročni cilj?

Izkušnje kažejo, da mladi pogosto iščejo predvsem prostor, kjer bi se lahko družili in bili slišani. Strokovni delavci zato poudarjajo pomen jasnih pravil, podpore in pozitivne spodbude. Dolgoročni cilj skupnosti je ustvariti okolje, v katerem se bodo mladi počutili sprejete in vključene, hkrati pa odgovorne za svoje ravnanje.