Sem Gabriele in s tem člankom bom skušal – skozi lastno izkušnjo – ponuditi vpogled v to, kako je živeti v tujini, da si boš lahko ustvaril predstavo, kakšen je občutek biti daleč od doma.

Prvi korak

Odločitev, da sodelujem v evropskem projektu, se je začela iz radovednosti: želel sem videti čim več krajev in spoznati nove ljudi, a predvsem sem želel izzvati samega sebe in stopiti iz cone udobja.

Po zahtevni predstavitvi in delavnici montaže videa, oboje opravljenem v zelo kratkem roku, me je kmalu kontaktirala nevladna organizacija Nefiks iz Ljubljane.

Preplavila so me močna čustva – od panike in tesnobe pa vse do čistega navdušenja. Razgovor, ki je bil v celoti v angleščini, je bil zame prava katastrofa: nisem mogel izustiti niti ene same besede. Pa vendar so me ocenili kot primernega in bil sem izbran. Kmalu zatem sem se odpravil v mesto zmajev.

Ujet med skrbmi in tesnobo

Pred odhodom in skozi ves prvi mesec me je popolnoma preplavila panika. Nisem vedel, kaj naj pričakujem, imel sem ogromno vprašanj in odgovori so prišli šele kasneje. Med vsemi vprašanji sta se najpogosteje ponavljali: »Bom dovolj dober?« in »Kaj pa, če me nihče ne razume?« Sčasoma sta ti vprašanji počasi izginili, a kljub temu sem še vedno nosil precej tesnobe.

Moja izkušnja s sostanovalcem in sodelavci

Moja izkušnja s sodelavci je bila odlična: bili so izjemno prijazni in ustrežljivi, vedno pripravljeni, da preverijo, kako sem, ko sem se počutil slabo ali potrto. Skratka, bili so zelo skrbni in hitro ponudili roko ter podporo, kadar sem jo potreboval.

Za sostanovalca pa tega ne morem reči. Čeprav je bil sprva na voljo in se je zdelo, da vsaj osnovno poznanstvo nastaja, se je sčasoma izkazalo drugače. Bil je zelo odmaknjen in pasiven. S časom se razmere niso izboljšale in celo skupni prostori v hiši so postali skoraj nevzdržni, kar me je privedlo do čustvenega zloma.

V tistem obdobju je bila ena pozitivnih stvari to, da sem lahko preživljal čas in si delil izkušnje z drugo osebo, prostovoljko, ki je bila vključen v isti projekt. To je naredilo nekatere situacije bolj obvladljive ter pomagalo razbremeniti okolje, saj je prinašalo pozitivne trenutke, občutek olajšanja in odmik od vsega.

Kaj sem se naučil?

Skozi to izkušnjo sem se veliko naučil, odkril sem vidike in meje samega sebe, za katere sploh nisem vedel, da obstajajo. Naučil sem se skrbeti zase in razumeti svojo vrednost, pri čemer sem se nenehno izzival.

Kar zadeva znanja, sem izpilil osnove in nadgradil vse, kar sem se naučil skozi leta: od grafičnega oblikovanja do fotografije, delno pa sem sodeloval tudi pri objavi člankov.

Zakaj imeti takšno izkušnjo?

In tukaj smo pri zadnjem delu, kjer bom razložil, zakaj je po mojem mnenju takšna izkušnja res vredna.

Menim, da je v svojem bistvu to izkušnja, ki te oblikuje in ti omogoča, da odkriješ dele sebe, svoje meje in strahove, za katere sploh nisi vedel, da jih imaš.

Spoznaš nove prijatelje, raziskuješ nove kraje in tradicije ter prideš v stik s kulturami, ki se razlikujejo od tvoje.

Seveda pa je to tudi odličen način, da se odmakneš od vsakdana in se osredotočiš na nekaj novega, ob tem pa izboljšaš svoje veščine in jezikovne sposobnosti.