Mednarodna mobilnost je postala neizogiben del sodobnega sveta in vsakdanjih pogovorov mladih – tudi v Mariboru. Skoraj vsak mladostnik danes pozna nekoga, ki je odšel na študij, prakso ali delo v tujino, ali pa o tem resno razmišlja. Beg možganov tako ni več zgolj oddaljena statistika, temveč realnost, ki preveva pogovore ob kavi, na fakultetah in v mladinskih centrih.

Vendar pa pri odločitvah za odhod pogosto ne gre za željo po zapuščanju domačega okolja, temveč za pomanjkanje razlogov za ostanek. Mladi danes niso nemotivirani ali pasivni; nasprotno, posedujejo veliko znanja, želja in idej. Kljub temu pa prepogosto naletijo na občutek, da za njihov razvoj v lokalnem okolju ni prostora, podpore ali posluha. Ko se zdi, da so priložnosti omejene, poti nejasne in da se znanje drugje ceni bolj, se razmišljanje o odhodu zdi logična posledica.

Izziv okolja, ne le »problem mladih«

Pri EKTC Maribor poudarjajo, da se s to problematiko ne srečujejo le v teoriji, temveč jo doživljajo skozi vsakodnevno delo z mladimi. Opažajo njihov visok potencial, radovednost in ustvarjalnost, hkrati pa tudi dvome in negotovost glede prihodnosti. Zato bega možganov ne vidijo kot problema samih mladih, temveč kot izziv okolja. Ključno vprašanje je, ali okolje mladim ponudi dovolj možnosti za razvoj, soustvarjanje in občutek, da so pomemben del družbe.

To potrjujejo tudi raziskave na nacionalni ravni, vključno z obsežnim poročilom Inštituta ASEF in ZRC SAZU. Odločitve za odhod ali vrnitev niso pogojene zgolj z ekonomskimi razlogi. Ključni dejavniki so možnosti strokovnega razvoja, vključevanje v raziskovalno in inovacijsko okolje, občutek slišanosti ter splošna kakovost življenja.

“Vse pogosteje se govori ne le o begu možganov, temveč o kroženju možganov: o tem, da znanje ostaja povezano z lokalnim okoljem, tudi če so poti mladih deloma mednarodne,” izpostavljajo v EKTC Maribor.

Nov projekt: Popularizacija znanosti za zmanjšanje bega možganov

Od februarja 2025 je EKTC Maribor vključen v projekt Ministrstva za javno upravo z naslovom »Popularizacija znanosti za zmanjšanje bega možganov v Sloveniji«. Projekt tematiko naslavlja konkretno in praktično. Ne s prepričevanjem »ostanite doma«, temveč z ustvarjanjem pogojev, zaradi katerih imata ostanek ali vrnitev smisel.

Cilj projekta je mladim omogočiti, da znanost, tehnologijo in inovacije doživijo kot nekaj dostopnega, živega in uporabnega, ne kot oddaljen sistem za izbrance. Pri tem je posebna pozornost namenjena raznolikosti mladih. Med njimi so namreč tudi visoko izobraženi posamezniki z izjemnimi kognitivnimi sposobnostmi, ki razmišljajo poglobljeno in drugače.

Ti posamezniki, ki jih družba v vsakdanjem jeziku včasih z rahlim posmehom označi za »piflarje« ali posebneže, imajo velik potencial za razvoj mesta. Vendar se pogosto soočajo z nerazumevanjem, občutki izoliranosti in celo duševnimi stiskami, če ne najdejo okolja, ki sprejema njihovo drugačnost in jim ponuja ustrezen intelektualni izziv.

Prostor za soustvarjanje in povezovanje

Mladinski center EKTC skozi svoje aktivnosti: delavnice, dogodke, Festivale znanosti Maribor ter povezovanje z raziskovalci, nevladnimi organizacijami in gospodarstvom, ponuja prostor, kjer lahko mladi razvijajo kompetence in preizkušajo ideje. Bistveno je, da pri tem niso le pasivni udeleženci, temveč aktivni soustvarjalci.

Ko mladi dobijo občutek, da lahko prispevajo, da jih nekdo posluša in da njihovo znanje nekaj pomeni, se okrepi njihov odnos do lokalnega okolja. Takšni procesi dolgoročno krepijo zaupanje v prihodnost in ustvarjajo pogoje za kroženje znanja.

Beg možganov ni težava, ki se reši čez noč. Gre za dolgotrajen proces gradnje pripadnosti in možnosti za rast. V mladinskem centru EKTC Maribor zaključujejo z mislijo, da cilj ni nujno zadržati vseh mladih doma. Cilj je zagotoviti, da mladi ne odhajajo zato, ker doma ne bi imeli izbire, ampak da lahko svojo prihodnost zavestno gradijo tudi tukaj: v okolju, ki prepoznava in podpira njihov raznolik potencial.