Stanovanjska kriza v Sloveniji vse bolj vpliva na kakovost življenja vseh – povečuje revščino, negotovost in izključenost. Medtem ko se večina prebivalcev sooča z vse višjimi stroški bivanja, nekateri na tej krizi bogatijo. Stanovanja postajajo luksuz, do katerega mladi, delavci in tujci vse težje dostopamo.

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost in Ministrstvu za gospodarstvo so pripravili zakonske predloge, ki vključujejo omejevanje kratkoročnega najema, financiranje gradnje javnih stanovanj in reformo sistema javnih najemnih stanovanj oziroma stanovanjskih skladov. Preden ti zakoni pridejo v državni zbor, želimo opozoriti na nekatere ključne pomanjkljivosti (tukaj v celoti podpiramo prizadevanja iniciative Stanovanjski blok, del katere je tudi Sindikat Mladi plus):

1. Zakon o gostinstvu (Airbnb in kratkoročni najemi)

Podpiramo strožjo regulacijo kratkoročnega najema, saj so tovrstne platforme prešle svoj prvotni namen solidarnostne ekonomije. Zasebni lastniki množično oddajajo stanovanja turistom, s čimer dvigujejo najemnine in zmanjšujejo dostopna stanovanja za lokalno prebivalstvo. Zato pozivamo, naj se oddajanje prek Airbnb-ja omeji zgolj na stanovanja, kjer ima lastnik prijavljeno stalno prebivališče oziroma kjer lastnik dejansko živi.

2. Stanovanjski zakon in javna najemna stanovanja

Izpostavljamo problematičen ukrep zviševanja neprofitnih najemnin za financiranje gradnje novih javnih stanovanj. Takšen pristop zgreši bistvo javnih najemnih stanovanj, ki naj bi bili dostopni prav tistim, ki jih stanovanjska kriza najbolj prizadene. Namesto da breme nosijo tisti, ki posedujejo več stanovanj in jih puščajo prazna, bodo ti stroški bremenili najemnike. Investicije bi morali financirati s progresivnim nepremičninskim davkom. Iz tovrstnih sprememb stanovanjskega zakona je razvidno, da se vladni modus operandi iz pokojninske reforme, kjer največjo breme nosijo delavci in delavke, in ne delodajalci, seli tudi na stanovanjski zakon, kjer bodo največje breme nosili najemniki in najemnice.

Poleg tega zakon ne razširja upravičenosti do neprofitnih stanovanj na tujce brez državljanstva (ki predstavljajo kar 16 % delovno aktivnih) in na opravilno nesposobne osebe. Gre za diskriminatorno prakso, ki izključuje pomemben del družbe – ljudi, ki delajo v ključnih, a kadrovsko podhranjenih sektorjih. Takšno izključevanje je nerazumno in škodljivo.

Predlog Stanovanjskega zakon prinaša več sprememb, za podrobnejši odziv na spremembe zakona obiščite spletno stran iniciative Stanovanjski blok.

3. Financiranje javne gradnje

Pozdravljamo napovedanih 100 milijonov evrov za javna najemna stanovanja, a pričakujemo transparentnost: koliko zgrajenih stanovanj to dejansko pomeni?

Razprava in razvoj dogodkov, ki se tičejo Stanovanjskega zakona in Zakona o gostinstvu, pa so pred kratkim šli v napačno smer. Predlog zakona za omejevanje kratkoročnega najema želijo odločevalci še bolj omiliti, v predlog Stanovanjskega zakona pa želijo uvesti večjo zaščito najemodajalcev in tako v še bolj negotov položaj potisniti najemnike in najemnice, o zaščiti slednjih pa ponovno nič. Odločevalce zato opozarjamo, naj se držijo svojih lastnih obljub in predlaganih zakonov ne spreminjajo na slabše, hkrati pa jih pozivamo, da predlagane zakon še izboljšajo, saj je prostora za to veliko! 

*Prispevek odraža stališča Sindikata Mladi plus, ki niso nujno tudi stališča uredništva.