Ta dopis predstavlja odziv Sindikata Mladi plus in Mladinskega sveta Slovenije na predlog Strategije za odpravo prekarnosti, ki ga je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo dne 5. 2. in je trenutno v javni obravnavi. Kot organizaciji, ki že vrsto let aktivno spremljata in soustvarjata politike na področju položaja mladih in prekarnega dela, želimo opozoriti na ključne pomanjkljivosti predlaganega dokumenta ter podati stališča in zahteve, ki so nujne za njegovo dejansko učinkovitost.

Mladinske organizacije in društva ter Sindikat Mladi plus že več let aktivno sodelujemo pri obravnavi problematike prekarnosti. V pripravo izhodišč za Strategijo za odpravo prekarnosti smo vložile veliko časa, znanja in dela ter opravile številna posvetovanja z mladimi po vsej Sloveniji. Njihovi predlogi in izkušnje so bili sistematično zbrani in upoštevani ter so skladni z ugotovitvami raziskave MAPA (Multidisciplinarna analiza prekarnega dela), ki predstavlja enega ključnih strokovnih temeljev za obravnavo prekarnosti v Sloveniji.

Kljub temu, da smo ministrstvo za delo že 27. marca 2025 opozorili, da Strategija za odpravo prekarnosti ni več aktualna in zahtevali čimprejšnjo implementacijo Evropske direktive o platformnem delu, za to niso imeli posluha in so nadaljevali s pripravo strategije, ki kljub deklarativni zavezi k odpravi prekarnosti ne naslavlja ključnih vprašanj, brez katerih dokument ne more imeti dejanskih učinkov. Na to je v svojem odzivu že opozorila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Strategiji namreč manjka vsebinska in politična konkretnost: ne vsebuje jasnih zavez države, ne določa prioritet, predvsem pa ne vključuje akcijskega načrta in časovnice za izvedbo predlaganih ukrepov.

Strategija je oblikovana kot nabor možnih smeri in ukrepov, ne pa kot zavezujoč dokument, ki bi jasno določil, katere ukrepe bo država sprejela, v kakšnih rokih in s katerimi odgovornimi nosilci. Ne naslavlja dovolj učinkovitega nadzora nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje, ne predvideva bistveno okrepljene vloge inšpekcijskih organov, ne vključuje sankcij za delodajalce, ki sistematično zlorabljajo prekarne oblike dela, prav tako pa ne upošteva zadostno vpliva digitalnega in zelenega prehoda ter novih poslovnih modelov na poglabljanje prekarnosti.

Brez jasnega akcijskega načrta in časovnice Strategija ostaja nezavezujoč politični dokument, ki ne zagotavlja, da bodo predlagani ukrepi dejansko izvedeni. Takšna Strategija ne predstavlja resne zaveze države k odpravi ali zmanjšanju prekarnosti, temveč tvega, da postane zgolj formalna izpolnitev koalicijskih zavez, brez realnega učinka za prekarne delavke in delavce. To pomeni, da je bilo večletno delo mladinskih organizacij, sindikatov, raziskovalk in raziskovalcev ter samih mladih, ki so sodelovali v posvetovanjih, razvrednoteno.

Zato od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti jasno in nedvoumno zahtevamo, da se Strategiji za odpravo prekarnosti nujno doda  akcijski načrt s časovnico. 

Brez teh elementov strategija ne more doseči svojega namena. Ministrstvo bo z njenim sprejetjem brez akcijskega načrta in časovnice poslalo jasno sporočilo, da mu v resnici ni mar za odpravo prekarnosti in za položaj prekarnih delavk in delavcev, med katerimi so mladi ena najbolj prizadetih skupin. 

Prispevek odraža stališča Sindikata Mladi plus, ki niso nujno tudi stališča uredništva.