Na Sindikatu Mladi plus smo v zadnjih trinajstih mesecih izvajali Erasmus + projekt Sindikalizirani mladi: mladi sindikati. V sklopu projekta smo izvajali delavnice za mlade in v njih vključili več kot 500 mladih iz vse Slovenije. Opolnomočili smo jih o delavskih in socialnih pravicah, trgu dela, različnih oblikah dela ter tudi o specifikah panog, v katere se vključujejo v okviru svojega izobraževanja. 

Poleg izobraževanja pa je imel projekt za cilj tudi spoznati kako mladi vidijo sindikate, ter zbrati njihove želje in potrebe na trgu dela. Tako smo mladim na koncu delavnic zastavili nekaj vprašanj in odprli razpravo o sindikalizmu. Skozi povratne informacije smo zbrali in analizirali predloge mladih za sindikate. Večino predlogov smo dobili od dijakov strokovnih in poklicnih šol (programi trgovec, ekonomski tehnik, gastronomsko-turistični tehnik, kuhar, natakar ter iz programov kreativnih poklicev).

Že leta vemo da mladi, ki šele vstopajo na trg dela, pogosto nimajo vseh potrebnih informacij, ne poznajo vloge sindikatov, kaj šele panožnih sindikatov, zato smo jim želeli to področje približati. Da bi bili pri tem še uspešnejši, smo raziskovali tudi kaj jih najbolj pritegne k spoznavanju sindikatov ter k morebitnemu aktivnemu vključevanju vanje.

Predlogi mladih

Predloge mladih smo razdelili v devet vsebinskih sklopov: delovno okolje (varnost in medosebni odnosi), plačilo in finančna varnost, pravne in pogajalske pravice, izobraževanje in informiranje, podpora mladim, usklajevanje dela in zasebnega življenja ter dostopnost in zaupanje v sindikate.

Ključni poudarki predlogov pri pravnem zastopstvu in krepitvi pogajalskih možnosti so na zaščiti pravic in krepitvi moči kolektiva. Mlade privlačijo dejavnosti, ki jih sindikati že izvajajo, tj. pravno svetovanje, zagovorništvo in pomoč ob kršitvah pravic, zastopanje interesov delavcev, krepitev delavskih pravic in izboljševanje zakonodaje. Ob tem pa izražajo tudi jasna pričakovanja po nadgradnji teh funkcij, predvsem v smeri večje podpore pri pogajanjih (kolektivne pogodbe, delovni pogoji, plače) ter bolj doslednega nadzora nad delodajalci in spoštovanjem zakonodaje. Iz tega izhaja, da mladi obstoječo vlogo sindikatov prepoznavajo kot relevantno, vendar hkrati zaznavajo vrzel med tem, kar sindikati že počnejo, in tem, kar bi po njihovem mnenju morali dosegati. Poudarjena je potreba po bolj aktivni, vidni in vplivni vlogi sindikatov.

Podobno razumevanje se kaže tudi na področju delovnega okolja, kjer mladi izpostavljajo potrebo po varnem, vključujočem in dostojnem delu. Varnost razumejo širše – ne le kot fizično zaščito, temveč tudi kot socialno varnost. Pomembno vlogo pripisujejo kakovosti odnosov na delovnem mestu, pri čemer pričakujejo, da sindikati prispevajo k izboljšanju odnosov med delavci in nadrejenimi, tudi skozi mediacijo in spodbujanje konstruktivne komunikacije. Hkrati izpostavljajo pomen pozitivnega in podpornega delovnega okolja ter v primerih neustreznih pogojev pričakujejo zaščito in dostop do psihosocialne podpore. Posebej poudarjajo tudi vključevanje in zaščito ranljivih ter marginaliziranih skupin. Takšni predlogi kažejo, da mladi delovno okolje razumejo kot večplastno izkušnjo, kjer so poleg materialnih pogojev ključni tudi odnosi, komunikacija in splošno počutje zaposlenih.

Na področju plačila in finančne varnosti mladi v največji meri izpostavljajo željo po višjem in dostojnem plačilu ter pravočasnem izplačevanju. Pomembno se jim zdi tudi ustrezno povračilo stroškov, povezanih z delom, ki naj odraža dejanske izdatke za prevoz, prehrano in druge, tudi neposredno neopredeljene stroške. Poleg tega omenjajo zagotovljeno plačilo nadur, odpravnin in nadomestil za bolniško odsotnost, višje plačilo za prakso ter daljši odpovedni rok, pa tudi razbremenitev plač. Nekateri predlogi segajo širše, npr. na področje varstva otrok oziroma reproduktivnega dela. To kaže na izrazito potrebo po finančni stabilnosti in predvidljivosti ter na razumevanje finančne varnosti kot širšega sklopa ekonomskih pogojev, ki vplivajo na življenje posameznika.

V povezavi z vstopom na trg dela mladi izpostavljajo potrebo po večji podpori pri zaposlovanju, zlasti za dijake in študente. Želijo si več pravic tako za tiste, ki opravljajo prakso, kot za tiste, ki delajo preko napotnice, ter več podpore pri uvajanju na delovno mesto. Omenjajo tudi potrebo po lažjem dostopu do dela za mladoletne. Ti predlogi kažejo, da mladi prehod na trg dela doživljajo kot posebej občutljivo obdobje, v katerem pogosto primanjkuje ustrezne podpore in zaščite, zato izpostavljajo potrebo po bolj sistematični obravnavi.

Pomemben sklop predstavljajo tudi predlogi, povezani z usklajevanjem dela in zasebnega življenja. Mladi si želijo krajši delovnik za enako plačilo, več letnega dopusta ter možnost, da dopust dejansko izkoristijo v celoti, pri čemer pričakujejo tudi podporo sindikata pri dogovarjanju z delodajalcem. Omenjajo tudi daljši odmor za malico ter širše oblike podpore, kot so pomoč staršem prvorojencem in pomoč ob izgubi doma oziroma stanovanja.

Med manj izpostavljenimi, a vsebinsko pomembnimi področji je informiranje in izobraževanje. Mladi si želijo več znanja o delavskih pravicah ter svetovanja o prihodnosti na trgu dela, kar postaja vse pomembnejše v kontekstu hitrih tehnoloških sprememb. Izpostavljajo tudi potrebo po večjem ozaveščanju o vlogi sindikatov, večji prisotnosti sindikalnih vsebin v javnosti ter usposabljanju in kariernem svetovanju. Čeprav so ti predlogi manj pogosti, kažejo na pomembno vrzel v informiranosti o njihovih pravicah in delu na sploh.

Na področju dostopnosti in zaupanja v sindikate so predlogi razpršeni, kar nakazuje širši spekter zaznanih pomanjkljivosti. Mladi med drugim izpostavljajo potrebo po večjem poslušanju njihovih želja, nižji ali odsotni članarini, večji dostopnosti in prisotnosti sindikatov, doslednosti pri izpolnjevanju obljub ter močnejšem vplivu sindikatov. Omenjajo tudi več nadzora na delovnem mestu, boljše ugodnosti za člane in večjo vključenost v skupnosti. Takšna razpršenost kaže, da ne gre za en sam izstopajoč problem, temveč za širše vprašanje zaupanja, prepoznavnosti in zaznane učinkovitosti sindikatov.

Verjamemo, da večino ukrepov in storitev, ki so jih predlagali mladi, sindikati že izvajajo, zato ocenjujemo, da je treba več napora usmeriti v večjo informiranost mladih o tem, kaj sindikati ponujajo in kakšno delo opravljajo. Ob tem smo zaznali tudi več predlogov, ki presegajo ožje delovno okolje (npr. reproduktivno delo, podpora mladim družinam, stanovanjska vprašanja), kar kaže, da mladi delo razumejo v širšem družbenem kontekstu. To nakazuje potrebo po razmisleku o širšem, bolj celostnem pristopu sindikatov k družbenim in socialno pravičnim vprašanjem, ki vplivajo na vsakdanje življenje delavk in delavcev.