V sredo, 28. maja 2025, je v prostorih Vlade RS potekala 6. redna seja Sveta vlade RS za mladino (v nadaljevanju SVRSM). Na seji smo obravnavali naslednje točke:

• pregled uresničitve sklepov predhodne seje,
• predlogi mehanizmov s področja participacije mladih,
• prostovoljstvo mladih,
• predstavitev platforme znotraj projekta Blockchained Youth Work,
• preprečevanje nasilja nad in med mladimi,
• požarna varnost v prostorih za mlade,
• upravno-pravna podpora mladinskim organizacijam.

Na seji je bil prisoten minister za vzgojo in izobraževanje, državni sekretar iz Ministrstva za javno upravo, državna sekretarka v kabinetu Predsednika vlade, državni sekretar iz Ministrstva za solidarno prihodnost in namestnica iz Ministrstva za kulturo, od skupno 13 predstavnikov Vlade imenovanih v SVRSM. To odraža realno stanje, koliko pozornosti resorji dejansko namenjajo posvetovalnemu telesu za mlade in mladim, ki so bili v tem mandatu imenovani kot prioriteta aktualne vlade. Današnja seja je bila šele 6. v petletnem mandatu oz. 5 v času te vlade.  Čeprav smo z izkupičkom relativno zadovoljni, si bomo v prihodnje prizadevali za bolj pogosta srečanja SVRSM v karseda popolni zasedbi, da bi problematike mladih lahko bolj redno naslavljali ter s tem omogočili sprotno in dosledno reševanje.

Pet predlogov mehanizmov za dvig participacije mladih

Na seji smo predstavili nadaljnje korake, ki so sledili uresničevanju sklepov 9. točke 5. redne seje SVRSM in spodbuditi razpravo o predlaganih petih predlogih mehanizmov za izboljšanje participacije mladih ter preučitev možnosti za njihovo implementacijo v Republiki Sloveniji. Svet Vlade RS za mladino smo seznanili z združenimi predlogi mehanizmov za krepitev participacije mladih, kot so mladinsko preverjanje (youth check), redni dialogi ministrstev z mladimi, model (so)upravljanja mladinskega sektorja, nacionalni participativni proračun ter krepitev mehanizma EU mladinskega dialoga na nacionalni ravni.

Sicer pa je participacija mladih vse od lokalne pa do evropske ravni ključna za oblikovanje politik, ki odražajo potrebe in vizijo prihodnjih generacij; hkrati pa mladim mogoča, da so slišani v procesih odločanja ter prispevajo k bolj vključujoči, demokratični in trajnostni prihodnosti. Dober zgled je na primer model soupravljanja mladinskega sektorja pri Svetu Evrope, ki sega v 70-ta leta prejšnjega stoletja Evropski mladinski dialog, participativni proračun za mlade, ki v nekaterih EU državah že deluje (npr. Portugalska) in mladinsko preverjanje (ang. Youth check) za ocenjevanje vpliva politik na mlade  kot ga poznajo npr. v Nemčiji, Belgiji, Franciji.

V prihodnjem obdobju pričakujemo, da bo Urad RS za mladino v sodelovanju z mladinskim sektorjem pripravil analizo možnosti za okrepitev mladinskega dialoga, s poudarkom na izhodiščih za uvedbo posameznih mehanizmov in podal predlog časovnice za uvedbo predstavljenih mehanizmov. Ključno je, da proces temelji na široki vključenosti mladih in medresorskem sodelovanju.

Sprejeli smo dogovor, da bo točka ponovno obravnavana na naslednji seji Sveta, kjer bomo pregledali povratne informacije Urada RS za mladino in Ministrstva za javno upravo ter konkretneje določili, kateri mehanizmi so v tej fazi najprimernejši za implementacijo, kdo bodo njihovi nosilci in kakšni resursi bodo potrebni za izvedbo. Koraki bodo načrtovani postopno, z namenom doseči izvedljive, konkretne in tudi dolgoročne spremembe.

Prostovoljstvo mladih

S to predlagano točko smo želeli nadgraditi razpravo, ki je potekala v okviru 6. točke 5. redne seje SVRSM, v kateri je bil izpostavljen pomen ureditve statusa prostovoljca v srednjih šolah in na fakultetah, ter predstaviti potek in cilje kampanje “Mladi spreminjamo svet – prostovoljno!”. Kampanja poudarja ključno vlogo mladih prostovoljcev, opozarja na potrebo po sistemski podpori mladinskim prostovoljskim organizacijam in naslavlja izzive, kot so pomanjkanje prepoznavnosti, neurejenost statusa prostovoljcev in podhranjeno financiranje mentorjev ter programov. Cilj točke je bil spodbuditi SVRSM k razpravi o nadaljnjih korakih za okrepitev prostovoljstva mladih v Sloveniji.

Dogovorili smo se, da pristojna ministrstva – predvsem Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije – v sodelovanju z mladinskim sektorjem preučijo možnosti za priznavanje prostovoljstva znotraj izobraževalnega sistema. Tako v skladu z dogovorom na seji pričakujemo, da se do konca septembra 2025 identificirajo vsebinske osnove za podporne mehanizme, ki bodo omogočile tudi spremembe ustreznih predpisov in uvedbo formalnega statusa prostovoljca v srednjem in visokem šolstvu.

Predstavitev spletne platforme Blockchained Youth Work

SVRSM smo izkoristili za predstavitev platforme za beleženje mladinskega dela in izboljšanje kakovosti neformalnih izobraževanj v mladinskem sektorju, ki temelji na tehnologiji veriženja blokov. V okviru projekta Blockchained Youth Work sta Fakulteta za družbene vede UL in Mladinski svet Slovenije skupaj s partnerji iz Hrvaške, Avstrije, Belgije in Srbije oblikovala platform, ki ima velik potencial za izboljšanje kakovosti izobraževanj znotraj sektorja, hkrati pa lahko prispeva k digitalizaciji mladinskega dela (izdaja digitalnih potrdil, beleženje opravljenih izobraževanj znotraj platforme idr.). S predstavitvijo platforme smo odločevalce pozvali k delitvi mnenja, kako izboljšati zagovorništvo in prepoznavnost mladinskega dela ter kako skozi priznano beleženje učnih izidov pridobiti večjo veljavo polja mladinskega dela.

Strinjali smo se, da se ustanovi delovna skupina za presojo kakovosti in implementacijo izobraževanj, ki se validirajo preko blockchain platforme kot inovativnega orodja za priznavanje in beleženje kompetenc, pridobljenih v mladinskem delu. Operativno vlogo prevzame Urad RS za mladino, ki v sodelovanju s partnerji pripravil predlog, o katerem bo Svet razpravljal na naslednji seji.

Sprejeli smo dogovor, da Urad RS za mladino do konca leta 2025 preuči možnosti za vključitev validacije kakovostnih izobraževanj, ki jih izvajajo mladinske organizacije, v obstoječe mehanizme financiranja.

Preprečevanje nasilja

S točko smo naslovili porast nasilja med in nad mladimi v različnih okoljih, kot so šole, splet idr. Želeli smo pregledati dosedanje obstoječe mehanizme za preprečevanje nasilja, preveriti, kje so pomanjkljivosti in poiskati podporo bolj povezanim, preventivnim pristopom s poudarkom na sodelovanju mladinskega sektorja.

Dogovorili smo se, da se Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pozove k pripravi smernic za sistematično vključevanje mladinskih organizacij v programe preprečevanja nasilja. Ministrstvo naj ob tem tudi preveri, v kolikšni meri so tovrstne vsebine že vključene v obstoječe programe in mehanizme financiranja. Strinjali smo se, da imajo mladinske organizacije pomembno vlogo pri vzgoji za nenasilje, razreševanju konfliktov in delu z ranljivimi skupinami, zato jih je treba vključiti že v fazi načrtovanja ukrepov. Srečanje z mladinsko stranjo SVM bo potekalo v roku 1 meseca od dneva seje.

Narava – prostor za učenje in razvoj mladih

Mladinske dejavnosti, ki se odvijajo v naravi  dokazano krepijo trajnostni odnos do okolja, zdrav življenjski slog in socialne veščine. S točko smo apelirali na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da pripravi pobudo za širše vključevanje učenja v naravi v šolski kurikulum. Prav tako smo predlagali, da se v okviru šolskih in obšolskih dejavnosti dodatno podpre izvajanje programov, ki se v večinski meri odvijajo v naravi (šolski tabori, prostočasne aktivnosti v naravi ipd.).

V prihodnje pričakujemo, da bo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pripravilo pobudo za širše vključevanje učenja v naravi v šolski kurikulum. To vključuje tudi sistematično podporo šolskim in obšolskim programom, ki potekajo v naravnem okolju – od taborov in športnih dni do drugih prostočasnih aktivnosti.

Obenem smo se zavzeli za to, da ministrstva podprejo mladinske organizacije pri dostopu do javnih naravnih površin in infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje programov v naravi. S tem želimo mladim omogočiti več priložnosti za kakovostno preživljanje časa na prostem, ne glede na njihove krajevne, socialne ali finančne okoliščine.

Požarna varnost v prostorih za mlade

Požarna varnost ni izključno v domeni enega ministrstva, temveč predstavlja presečišče odgovornosti več resorjev – Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (v povezavi s šolami in dijaškimi domovi), Ministrstva za notranje zadeve (v zvezi z dovoljenji za dogodke in množična zbiranja), Ministrstva za obrambo – Uprave RS za zaščito in reševanje (glede sistemskega ukrepanja in gasilske opreme) ter Ministrstva za naravne vire in prostor (prek gradbene inšpekcije, ki nadzira gradbeno skladnost objektov). V praksi pa pogosto prihaja do razpršenosti odgovornosti in prelaganja nalog, kar ustvarja vrzel v učinkoviti in usklajeni skrbi za varnost mladih. Pozvali smo pristojna ministrstva, da v sodelovanju z relevantnimi strokovnimi službami in organizacijami pripravijo smernice za zagotavljanje požarne varnosti v prostorih, namenjenih mladinskim dejavnostim. Predlagali smo tudi, da se omogoči dostop do sofinanciranja požarno-varnostnih nadgradenj v javnih in nevladnih prostorih za mlade.

Dogovorili smo se, da pristojna ministrstva v sodelovanju s strokovnjaki in organizacijami pripravijo usmeritve in smernice za zagotavljanje požarne varnosti v prostorih, kjer se izvajajo mladinske dejavnosti – tako v formalnih kot neformalnih okoljih. Smernice naj vključujejo tudi pedagoške in psihološke vidike odzivanja v primeru nesreč, kar bo prispevalo k boljši pripravljenosti mladih, njihovih mentorjev in uporabnikov prostorov.

Prav tako pričakujemo, da se bo mladinskim organizacijam omogočil dostop do sofinanciranja za nujne požarno-varnostne nadgradnje prostorov, zlasti tam, kjer javni ali nevladni subjekti zagotavljajo prostore za mlade. Na ta način želimo spodbuditi odgovorno upravljanje in opremljanje prostorov, hkrati pa priznati pomen varnosti pri zagotavljanju pogojev za mladinsko delo.

Upravno-pravna podpora mladinskim organizacijam

Mladinske organizacije se pogosto soočajo z ovirami pri upravnih postopkih, saj občinske in državne uprave nimajo usklajenega pristopa. Potrebna je sistemska rešitev za bolj prijazno, svetovalno naravnano podporo s strani ministrstev in upravnih enot. Pripravili smo predlog, da se v sodelovanju med resornimi ministrstvi in drugimi pristojnimi organi pripravijo priporočila za poenoteno prakso upravnih enot pri obravnavi vlog in postopkov, povezanih z mladinskimi organizacijami. Prav tako smo predlagali, da se vzpostavi svetovalna točka za administrativne zadeve, nevladne in mladinske organizacije pri vsakem resornem ministrstvu. Vse organe smo pozvali, naj v praksi upoštevajo specifike in raznolikosti  delovanja mladinskih organizacij in spodbujajo aktivno državljanstvo mladih.

Dogovorili smo se, da se v sodelovanju med pristojnimi ministrstvi in organi pripravijo priporočila za poenoteno prakso upravnih enot pri obravnavi vlog, ki se nanašajo na mladinske organizacije. Želimo si, da postopki – od registracije društva do prijave dogodkov – potekajo enotno in brez nepotrebnih administrativnih zapletov ne glede na kraj ali vrsto organizacije.

Prav tako smo podprli predlog o vzpostavitvi svetovalnih točk za administrativna vprašanja na vsakem resornem ministrstvu. Te točke bi nudile podporo mladinskim organizacijam pri spremembah temeljnih aktov, prijavah dogodkov, poročilih in drugih postopkih, ki so za uspešno delovanje nujni.

Pozvali smo tudi vse pristojne organe, da v praksi upoštevajo specifike in raznolikosti delovanja mladinskih organizacij ter s tem aktivno prispevajo k spodbujanju državljanske participacije mladih. V prihodnjih mesecih pričakujemo povratne informacije ministrstev glede uresničevanja navedenih ukrepov ter konkretne korake k večji digitalizaciji, preglednosti in prijaznosti upravnih postopkov za mladinske organizacije.

Vtisi po seji

Seja je znova potrdila pomembno vlogo mladinskega sektorja pri soustvarjanju vključujočih in vzdržnih politik. Kljub bogati razpravi in relativnim zadovoljstvom s sprejetimi sklepi, pogrešamo večjo prisotnost ministrov in predstavnikov relevantnih resorjev, saj lahko le z prisotnostjo vseh deležnikov zagotovimo kakovosten dialog in učinkovito medresorsko sodelovanje. V prihodnje si želimo še bolj vsebinsko poglobljenega sodelovanja, kjer bomo lahko sproti naslavljali izzive in spremljali uresničevanje sklepov. Le z doslednim vključevanjem vseh deležnikov lahko dosežemo konkretne sistemske izboljšave v podporo mladim in mladinskim organizacijam.