Zakonodaja in finance / Zaposlovanje

Poziv ministru za delo ob usklajevanju minimalne plače za leto 2026

21. 10. 2025 avtor: Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih – Mladi Plus
Protest ob prazniku dela. Gospa drži transparent, ki ponazarja prihodke in odhodke povprečnega državljana oziroma nekoga, ki prejema minimalno plačo.

Spoštovani minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec!

V začetku leta 2026 boste na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ponovno sprejeli odločitev o višini uskladitve minimalne plače za leto 2026. V Sloveniji je minimalna plača od leta 2021 naprej definirana kot znesek, ki je vsaj 20 % in ne več kot 40 % višji od izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Ponovno vas pozivamo, da najprej na ministrstvu pripravite nov, posodobljen izračun minimalnih življenjskih stroškov, v začetku naslednjega leta pa minimalno plačo uskladite za največ, kar vam omogoča zakon.

Minimalni življenjski stroški so bili na zadnje usklajeni leta 2022 in naj bi znašali 669,83 EUR. Iz predhodnega zneska, ki je bil določen leta 2017, so bili dvignjeni le za 9,2 %. Že v tistem petletnem obdobju je inflacija znašala 18,9 %, cene hrane pa so se zvišale za kar 23,6 %. Gospodinjstva, ki se preživljajo z minimalno plačo, največji delež prihodkov namenijo ravno osnovnim dobrinam in tako že zadnja uskladitev minimalnih življenjskih stroškov nikakor ni sledila dejanski podražitvi življenja. Zato je nujno, da se minimalni življenjski stroški pred uskladitvijo minimalne plače leta 2026 ponovno izračunajo, prav tako pa je nujno, da se izračunajo na način, ki bo upošteval njihov namen: da vemo, koliko najranljivejša gospodinjstva porabijo za osnovne življenjske dobrine. Za mnoge prebivalce in prebivalke Slovenije to niso le številke na papirju – gre za vprašanje, ali bo na mizi dovolj hrane, ali bodo otroci imeli toplo obleko in ali bodo lahko preživeli mesec brez dolgov.

Ob usklajevanju minimalne plače vam zakon omogoča, da poleg življenjskih stroškov upoštevate tudi druge kazalnike: gospodarsko rast, stanje zaposlenosti ter rast povprečne plače. Pozivamo vas, da še zadnjič, ko v tem mandatu usklajujete minimalno plačo, končno upoštevate vse te dejavnike in se vsaj enkrat odločite, da naredite največ, kar lahko za delovne ljudi: minimalno plačo uskladite na ravni zakonskega maksimuma. 

S takšno potezo ne bodo vidni pozitivni učinki samo za delavke in delavce, ki delo opravljajo za minimalno plačo, ampak za vse. Analiza Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) iz letošnjega avgusta je pokazala, da: “ocene učinka rasti minimalne plače in njenega prelivanja na ostale plače potrjujejo, da dvig minimalne plače vpliva tudi na plače zaposlenih, ki so nad minimalno plačo. […] učinek dviga minimalne plače [se je] »prelil« na plače zaposlenih do višine 20 % nad minimalno plačo. V povprečju omenjenega obdobja je rast minimalne plače prispevala okoli tretjino k rasti povprečne plače. Zaradi tega se je vidno zmanjšalo tudi razmerje (oz. neenakost) med nizkimi in visokimi plačami.” Ko se zviša najnižja plača, se ne izboljšajo le statistike – izboljšajo se življenja ljudi. To pomeni manj skrbi ob koncu meseca, več varnosti in občutek, da je delo, ki ga nekdo opravlja vsak dan, tudi pošteno ovrednoteno.

Posebej vas opominjamo tudi na študente in študentke delavke, katerih minimalna urna postavka je odvisna od višine minimalne plače. Tudi za njih so stroški življenja vedno višji, manko študentskih postelj v študentskih domovih jih sili k najemu na zasebnem trgu, štipendije pa so mizerno nizke in nikakor ne pokrijejo vseh stroškov življenja in študija. Študentsko delo je socialni korektiv, ki nadomešča pomanjkljivo štipendijsko politiko, premalo stanovanjskih kapacitet za študente, vedno dražjo prehrano in druge stroške. Z dvigom minimalne urne postavke za študente delavce lahko vsaj delno omilite te učinke in tudi študentom iz delavskih družin omogočite, da bodo lahko delali kakšno uro manj in študirali kakšno več. 

Osnovni namen minimalne plače je, da vsem, ki za preživetje delajo, omogoči dostojno življenje, ne le golega in težkega preživetja. Sramotno je, da imamo v Sloveniji revščino, naravnost nedopustno pa je, da se viša tudi delež revščine med zaposlenimi. Odločitev, ali bodo delavci in delavke, ki delajo za minimalno plačo, živeli človeka vredno življenje, je v vaših rokah, gospod minister. Zato vas pozivamo, da uporabite moč, ki jo imate ter poskrbite, da bodo delavci in delavke na ‘minimalcu’ lahko dostojno živeli. 

Prispevek odraža stališča Sindikata Mladi plus, ki niso nujno tudi stališča uredništva.