V drugem prispevku pred torkovim mednarodnim dnevom mladih, ki ga vsako leto obeležujemo 12. avgusta, smo se nekoliko poglobili v izobrazbeno strukturo slovenske mladine in njeno vključevanje na trg dela. Pri tem se naslanjamo na zadnje razpoložljive podatke Statističnega urada RS (SURS), ki razkrivajo številne zanimivosti. Tudi kakšno nepričakovano.

Koliko je pravzaprav študentov med mladimi?

Po poročanju SURS je bilo leta 2022 v terciarno izobraževanje vključenih 47,4 % prebivalcev Slovenije, starih 20–24 let. V EU je imela večji delež le Grčija, 52,1 %. Tudi pri drugih kazalnikih s področja izobraževanja se je Slovenija odrezala dobro. V prejšnjem letu je bilo tako med mladimi (15–29 let) samo 7,8 % takih, ki niso bili niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje. Manjše deleže so izmerili le na Malti (7,5 %), Švedskem (5,7 %) in Nizozemskem (4,7 %), povprečje EU pa je znašalo 11,2 %.

Tudi po kazalniku zgodnja opustitev izobraževanja, s katerim prikazujemo delež mladih (18–24 let) s končano največ osnovno šolo, ki niso vpisani v nadaljnje izobraževanje, se Slovenija med članicami EU uvršča med tiste z najnižjimi deleži – 2023 je zasedla 5. mesto (5,4 %). Najnižji delež so imeli na Hrvaškem (2,0 %), najvišjega pa v Romuniji (16,6 %).

Mlade ženske v povprečju višje izobražene od moških

Ni skrivnost, da so že nekaj časa v Sloveniji akademsko uspešnejše mlade ženske, o čemer smo na našem portalu že poročali. Kaj pa pravijo podatki SURS-a? Leta 2023 je terciarno izobraževanje v Sloveniji uspešno zaključilo 16.629 oseb. Žensk je bilo 59,7 %, moških pa 40,3 %. Največji delež moških je diplomiral na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (32,8 %), medtem ko je bil med diplomantkami delež največji na področju poslovnih in upravnih ved ter prava (21,2 %).

Kot ugotavlja SURS, se slovenska mladina v primerjavi z evropskimi vrstniki nekoliko slabše odreže pri stopnji delovne aktivnosti, tudi zaradi vključenosti v terciarno izobraževanje. Med mladimi (15–24 let) v Sloveniji je bila leta 2023 stopnja delovne aktivnosti 32,6-odstotna, kar je bilo nekoliko pod povprečjem EU (35,2 %). Najvišjo so izmerili na Nizozemskem (76,5 %), najnižjo pa v Grčiji (18,3 %). Istočasno je od povprečja EU (14,5 %) nižja tudi stopnja brezposelnosti med mladimi v Sloveniji (9,9 %). Najnižja je bila sicer v Nemčiji (5,9 %), najvišja pa v Španiji (28,7 %).

S čim se ukvarja delovno aktivna mladina in koliko zasluži?

Najprej: koliko je sploh delovno aktivnih mladih? Po registrskih virih je bilo decembra lani v Sloveniji skupno 941.292 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 135.533 mladih (15–29 let) – 61,6 % moških in 38,4 % žensk. Največ mladih moških (32,2 %), tako SURS, je opravljalo enega izmed poklicev za neindustrijski način dela, največ mladih žensk (29,9 %) pa je bilo strokovnjakinj.

Mlajšim generacijam bo morda zanimiv tudi podatek o povprečnem zaslužku. Podatki za 2023 kažejo, da je bila povprečna mesečna neto plača mladih (15–24 let) oktobra 2023 za 27,9 % nižja od povprečne plače vseh zaposlenih. Največjo razliko (33,6 %) smo zaznali pri terciarno izobraženih, najmanjšo (11,3 %) pa pri osebah z največ osnovnošolsko izobrazbo. V prekarnih delovnih odnosih, zlasti ko gre za plačilo, se torej pogosteje znajde bolj izobražena mladina.