Pred bližajočim se mednarodnim dnevom mladih, ki ga obeležujemo 12. avgusta in ki v ospredje postavlja vlogo in potencial mladih kot nosilcev (trajnostne) prihodnosti, bomo na portalu mlad.si nekoliko osvetlili njihov položaj v slovenski družbi. Naslanjamo se na podatke Statističnega urada RS (SURS), ki pred vsakoletnim »praznikom« objavi nekaj podatkov o stanju mladine pri nas. Začenjamo s preprostim vprašanjem: kolikšen je pravzaprav delež mladih v sodobni slovenski družbi?

Postajamo vse starejša družba

Ni skrivnost, da se podobno kot večina zahodnih držav tudi Slovenija pospešeno stara, zlasti na račun nizke rodnosti. Zadnji razpoložljivi podatki SURS-a tako kažejo, da je bilo na začetku leta 2024 v Sloveniji 318.652 prebivalcev, starih med 15 in 29 let. Njihov delež v celotni populaciji je znašal 15 %, kar je bilo za 29,3 % manj kot ob osamosvojitvi leta 1991. Takrat je bil delež mladih v družbi najvišji (22,5 %).

Slovenija se že dlje časa spopada z negativnim naravnim prirastom, kjer število rojstev ne dohaja števila umrlih. Za marsikoga zaskrbljujoča statistika za prejšnje leto (2024) kaže, da je bilo na 1.000 prebivalcev rojenih le 8 otrok, kar je najmanj v zgodovini statističnega spremljanja prebivalstva pri nas.

Stara celina na mladem planetu

Za primerjavo izpostavimo podatek, ki ga je na spletni strani mednarodnega dneva mladih objavila Organizacija združenih narodov (OZN). Ta ugotavlja, da se svetovna populacija hitro pomlajuje: mlajših od 30 let je kar polovica prebivalcev na svetu, pri čemer bo po projekcijah njihov delež že leta 2030 dosegel 57 %.

Povsem drugačna je situacija v državah EU, kjer je leta 2023 povprečen delež mladih v družbi znašal samo 16,2 %. Ta je najvišji na Cipru (19,8 %), najnižji pa v Bolgariji (13,2 %), tudi zaradi izrazito negativnih emigracijskih trendov v slednji po vstopu v EU, ko so državo množično zapuščali ravno mladi. Ko gre za delež mladine v družbi, je s svojimi 15 % na repu EU tudi Slovenija. Poleg Bolgarije je za njo samo še Latvija (14,5 %).

V Sloveniji najmlajša osrednjeslovenska regija, najstarejše Pomurje

Zanimiva je tudi primerjava deležev mladih po slovenskih statističnih regijah. Na začetku leta 2024 je bil njihov delež največji v osrednjeslovenski (17,2 %), najmanjši pa v pomurski regiji (12,5 %). Državno povprečje sicer poleg osrednjeslovenske dviguje samo še gorenjska regija, medtem ko so vse ostale regije pod njim.