V naši zadnji anketi nas je zanimalo razumevanje in izkušnje mladih na področju poklicev prihodnosti, dostojnega dela, prekarnosti ter študentskega dela. Osredotočali smo se na zaznavanje sprememb na trgu dela, prepoznavanju izzivov pri prehodu v zaposlitev ter oceno pripravljenosti na prihodnje poklicne poti.

V anketi, kjer je sodelovala skupina mladih med 15. in 29. letom, je prevladala ženska populacija ter starostna skupina med 19. in 25. letom starosti. Na prvo vprašanje kako dobro poznajo pojem poklici prihodnosti, je večina odgovorila, da poznajo precej dobro, kar 45,5 odstotkov anketirancev. Le en anketiranec je odgovoril, da ne pozna tega pojma.

Kot ključna področja za prihodnost jih je kar 77, 3 odstotkov odgovorilo, da so digitalne tehnologije in poznavanja AI orodja ključnega pomena. Takoj za tem je sledilo področje okolja in trajnosti z 72, 7 odstotki. Zdravstvo in sociala sta bila uvrščena kot tretje najpomembnejše področje za prihodnost, ustvarjalne industrije pa so mladi zaznali kot najmanj ključno področje.

Ali formalno izobraževanje mlade pripravi na poklice prihodnosti?

Od vseh anketirancev jih je 50 odstotkov mnenja, da jih trenutno formalno izobraževanje  ne pripravlja na poklice prihodnosti, medtem ko je 36,4 odstotkov anketirancev dejalo, da jih delno pripravlja na poklice prihodnosti. Pri tem so izpostavili nekaj ključnih veščin, ki jih kot mladi morajo osvojiti za konkurenčno udejstvovanje na trgu dela. Te so:

• veščine komuniciranja,
• digitalne veščine, računalniška pismenost, poznavanje AI orodij, hitrost,
• organiziranost, samoiniciativnost,
• razmišljanje izven okvirjev, kreativnost, iznajdljivost,
• trajnost, inovativnost z etiko, okoljska odgovornost, elektro-tehnologija in trajnostno predelovanje hrane,
• čustvena inteligenca, regulacija, socialne veščine,
• kritično in abstraktno razmišljanje ter spoštovanje in sodelovanje.

Prekarnost med mladimi

Od vseh anketirance jih kar 54, 5 odstotkov pozna pojem prekarnost, medtem ko jih 31,8 odstotkov pojem pozna le delno. Od tega menijo, da se mladi kar pogosto in zelo pogosto srečujejo s prekarnimi oblikami dela, in sicer kar 68,1 odstotkov! 31, 8 odstotkov anketirancev pa meni, da se mladi včasih srečujejo s prekarnimi oblikami dela.

Pod prekarne oblike dela razumejo sledeče:

• vse negotove, nestandardne oblike zaposlitve, kar 81,1 odstotkov anketirancev to prepoznava kot prekarno obliko dela,
• sledijo kratkoročne pogodbe,
• delo na črno,
• samozaposlitev brez varnosti ter občasno delo tudi dojemajo kot prekarno delo,
• avtorsko delo ni bilo prepoznano kot prekarna oblika dela.

Študentsko delo med mladimi

Od vseh anketirancev 31,8 odstotkov redno opravlja študentsko delo, 36,4 odstotkov občasno opravlja študentsko delo in 31,8 odstotkov ne opravlja študentskega dela. Glavni razlogi za študentsko delo je finančna neodvisnost in pridobivanje izkušenj. Anketiranci menijo, da največ veščin pridobijo z delom, sledi mu šola ali fakulteta, spletni tečaji, mladinski centri, nato sledi prostovoljstvo.Mekaj jih je odgovorilo, da veščine pridobivajo preko Youtube kanalov in potovanj.

Evropski teden mladih

Od vseh anketirancev jih le 18,2 odstotkov pozna Evropski teden mladih.

Evropski teden mladih je večdnevni dogodek, ki ga organizira Evropska komisija, kot praznovanje in spodbujanje sodelovanja, udeležbe in aktivnega državljanstva mladih po vsej Evropi in zunaj nje. Tudi v Sloveniji vsako drugo leto potekajo raznoliki brezplačni dogodki, ki se jih mladi lahko udeležijo. Tudi na portalu mlad.si objavljamo aktualne dogodke v okviru Evropskega tedna mladih.

Za več informacij si lahko prebereš na

Vključevanje mladih v družbene procese

Od vseh anketirancev kar 63,6 odstotkov mladih meni, da je zelo pomembno vključevati mlade v družbene procese. Od vseh anketirancev je 54,5 odstotkov že sodelovalo v različnih mladinskih projektih in organizacijah. Tisti, ki so sodelovali, pravijo, da jih je ta izkušnja naučila veliko. S temi izkušnjami so pridobili novo referenco, se naučili nove veščine in pridobili novo znanje. Pomagalo jim je pri osebnosti rasti. Le en anketiranec je odgovoril, da je tovrstna izkušnja bila »slaba«.

Optimizem in ključni izzivi pri vstopu na trg dela

Največ mladih anketirancev je delno optimističnih in delno pesimističnih glede svoje zaposlitvene prihodnosti, le 13,6 odstotkov anketirancev je optimističnih.

Ključni izzivi, ki jih anketiranci vidijo pri vstopu na trg dela so:

• minimalne plače
• previsoka pričakovanja (pričakovanih več let delovnih izkušenj pa čeprav ravno po študiju),
• ni delovnih mest za mlade,
• neprilagodljivost podjetij na delo od doma,
• izziv je delati v podjetjih, ki zaostajajo na področjih tehnološkega in družbenega vidika,
• občutek da izobrazba ni več tako pomembna, da so bolj pomembne izkušnje,
• ni varnosti.

Delimo še zgodbe #delozloma

Kot študent (delo prek študentskega servisa) opažam veliko neenakosti – dobiš delo kar ni zate da opraviš namesto drugega in ko enkrat poveš da pač to ni delo za katerega si se prijavil te pa gledajo kt da si z marsa padu.

“NDA”, ki vsebuje “konkurenčno klavzulo”. Študenti tega po zakonu nismo dolžni podpisati; tovrstne pogodbe so na sodišču nične. Bi bilo lepo, da bi se VSI delodajalci zavedali tega.

#delozlom je, ko delaš v sistemu, kjer poleg zastarelih procesov naletiš še na nemotivirane ljudi, ki se bojijo sprememb. Imaš znanje in ideje, kako bi lahko pomagali več ljudem (npr. v zdravstvu z več tehnologije in boljšimi pristopi), ampak se stvari ne premaknejo, ker okolje ne sledi napredku in raje ostaja v coni udobja.

Na razgovoru obljubljena pogodba za nedoločen čas, potem pa podaljševanje pogodbe na 3 mesece.