V torek, 10. junija 2025, je v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica potekal seminar z naslovom Podpiranje sočutja in sodelovanja z in med mladimi. Dogodka se je udeležilo približno 70 posameznikov – med njimi dijaki, strokovni delavci šol, mladinski delavci ter drugi zainteresirani udeleženci.

Seminar je organiziral Urad Republike Slovenije za mladino v sklopu dogodkov ob izidu znanstvene monografije Sočutni jezik med mladimi, ki združuje znanja in izkušnje različnih sektorjev – od znanosti in stroke do civilne družbe in javnih institucij. Osrednje vodilo dogodka je bilo soustvarjanje – z mladimi in za mlade.

Dogodek je otvorila mag. Jana Kruh, direktorica Mladinskega centra Nova Gorica, ki je v nagovoru poudarila pomen sočutnega govora do sebe, med mladimi, ter vlogo odraslih kot zgleda mladim. Predvsem se je vseh udeležencev dotaknila z besedami »Ena beseda lahko ogreje srce, prav tako lahko ena fraza spremeni dan in ena opazka lahko ostane za celo življenje, kot rana v nas.«

Sledili so nagovori Marka Trebušona, podžupana Mestne občine Nova Gorica za področje gospodarstva in krajevnih skupnosti, ter Nataše Lombergar z Urada Republike Slovenije za mladino, sicer tudi vodje uredniškega odbora omenjene publikacije.

Kako se soočamo s sovražnim govorom?

Mitja Černko je udeležencem ponudil varen prostor za razmislek o osebnih izkušnjah s sovražnim govorom. Vsak udeleženec je razmislil o konkretni situaciji, v kateri je doživel ali bil priča sovražnemu govoru, in s to izkušnjo v mislih vstopil v nadaljnje aktivnosti.

S pomočjo metode besednega aikida so udeleženci raziskovali drugačne načine odzivanja na sovražnost in konflikte. Besedni aikido, ki izhaja iz principov istoimenske borilne veščine, se osredotoča na varen in spoštljiv izhod iz napetih situacij. Njegovo bistvo je izstop iz igre sovražnega govora in vstop v nov, bolj povezan in sočuten način razmišljanja.

Udeleženci so vadili naslednje korake:

• Centriranje: umiritev telesa in uma, osredotočanje
• Vživljanje: poslušanje z radovednostjo, raziskovanje in vživljanjem v perspektivo
drugega.
• Usklajevanje: iskanje harmonije in ustvarjanje sočutnega dialoga, so-ustvarjanje
pobud in soglasje.

Zamisel, da lahko izstopimo iz igre provokacije in vstopimo v razširjen prostor izbire, je bila za mnoge nova in navdihujoča. Sporočilo seminarja je bilo jasno: sočutje ni šibkost, temveč moč, ki omogoča sodelovanje, povezovanje in reševanje konfliktov.

Foto: Seminar Podpiranje sočutja in sodelovanja z in med mladimi

Sočutje v skupnosti

Poleg konkretnih primerov sovražnega govora se je velik del seminarja posvetil samorefleksiji in vprašanjem Kako razumemo sočutje do sebe? Kako ga izražamo do drugih? Kako ga lahko vnesemo v skupnost?…

Zaključni del seminarja se je osredotočil na konkretna orodja in pristope, ki podpirajo skupinsko soočanje z izzivi sovražnega govora, in predvsem na model skupinske sprave, ki temelji na izkušnjah obnovitvene pravičnosti. Udeleženci so skozi praktične vaje preizkusili, kako je mogoče v skupini vzpostaviti prostor, kjer se vsak počuti slišanega, varnega in soodgovornega.

Predstavljen je bil model skupinske sprave SOS, ki temelji na 3 točkah:

1. Sprejemanje: pomiritev strasti, vzpostavitev varnosti in samo-zavedanje
2. Odkrivanje in razumevanje: razumevanje perspektiv in izmenjava potreb vpletenih
3. Sprava in soustvarjanje: raziskovanje skupnih rešitev in sprejemanje odgovornosti

Poudarjeno je bilo, da sočutje ni le individualna veščina, temveč skupinska praksa, ki jo je mogoče graditi in razvijati. Vzpostavitev takega prostora med mladimi, v šolah, mladinskih centrih ali skupnostih, predstavlja ključno preventivo proti izključevanju, konfliktom in nasilju. Sočutje se začne pri posamezniku, vendar zraste šele v skupnosti. Ključno je, da skupaj z mladimi ustvarjamo pogoje za spoštljivo komunikacijo, skupinsko refleksijo in trajnostno sodelovanje.