Kako se pridobivajo evropska sredstva? Kakšni projekti se sofinancirajo z njimi? Kje lahko rezultate ustrezne porabe denarja vidimo v lokalnem okolju? Mladi so vse to raziskovali v sklopu projekta Šola kohezije.

V torek, 13. maja 2025, je v Lutkovnem gledališču v Ljubljani potekala zaključna prireditev projekta Šola kohezije. V letošnjem šolskem letu je v projektu sodelovalo 12 srednjih šol iz različnih slovenskih regij. Skupno je v projektu sodelovalo 15 ekip, s treh srednjih šol po dve ekipi. Prvo leto, tj. preteklo šolsko leto, je sodelovalo 8 šol in 8 ekip, kar pomeni, da zanimanje za sodelovanje v projektu narašča.

Šolo kohezije v Sloveniji organizirata Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in Kulturno izobraževalno društvo Pina, da bi mladi raziskovali, kako in kje se v njihovem domačem okolju porabljajo evropska sredstva. S tem se med mladimi krepi zavedanje o pomenu evropske kohezijske politike in prednostih okolja, v katerem mladi odraščajo, razvija se njihovo kritično razmišljanje (preverjajo namreč, ali so bila vsa sredstva ustrezno porabljena), med seboj sodelujejo in postajajo aktivni in odgovorni državljani, lahko pa tudi nosilci pozitivnih družbenih sprememb.

Mladi so torej v domačem okolju poiskali projekt, ki ga je sofinancirala EU, ga raziskali in preverili, kaj so porabljena sredstva omogočila domačinom – predvsem mladim.

Kdo so letošnji zmagovalci? Šaleški vitezi!

Strokovna komisija je ocenjevala raziskovalni načrt, novinarski članek in video prispevek. Glavno nagrado – kolesarski izlet po Rudniku Mežica v Geoparku Karavanke – je prejela ekipa Šaleški vitezi iz Gimnazije Velenje. 21 dijakov 2. letnika gimnazije je raziskovalo s strani EU sofinancirani projekt Revitalizacija starotrškega jedra Starega Velenja. Mladi Velenjčani in Velenjčanke so se izkazali pri vseh treh izdelkih, njihov članek je bil celo najboljši med vsemi, zato se zasluženo odpravljajo v podzemlje Pece.

Drugo mesto ter s tem ogled Gradu Rajhenburg in delavnico izdelovanja čokolade po starodavnem postopku sta izjemoma osvojili kar dve ekipi, in sicer ekipa Kohezijci na kolesu iz Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica ter ekipa Netopirji iz Biotehniške šole Šempeter pri Gorici, Šolski center Nova Gorica. Prva ekipa je raziskovala projekt Kolesarske povezave Radovljice z zalednimi naselji, druga pa Grad Rihemberk.

Nagrado za tretje mesto – ogled Gradu Snežnik in sprehod po učni poti – je dobila ekipa Biseri Drave iz Gimnazije Ormož. Spremljali so projekt Rekonstrukcije in nadgradnje čistilne naprave Ormož in pri tem raziskovali pomen Drave.

Naziv Naj digi šola v sklopu Šole kohezije pa je prejela ekipa Srednja šola za prehrano in živilstvo IC Piramida Maribor. Druga strokovna komisija je v tej kategoriji ocenjevala slog pisanja, vizualno predstavitev, spodbujanje angažiranosti, t. i. call to action, in označevanje vsebin na družbenih omrežjih z ustreznimi ključniki. Ekipa Svet na rolki je raziskovala obnovo skate parka v Mariboru.

Mladi so poleg navedenih projektov med drugim raziskovali še Cukrarno v Ljubljani, Palačo Sabini-Grisoni v Kopru, učno izdelovalni laboratorij na novogoriškem šolskem centru in zelene površine ob Semedelski promenadi v Kopru.

Glas mladih: kaj o projektu pravijo Ela iz Velenja, Jakob iz Šempetra in Maja s Ptuja?

»Na začetku sploh nisem vedel, kam gre evropski denar. Lahko rečem, da sem bil velik nasprotnik EU zaradi slabšega vpliva na razvoj Slovenije. Sedaj vem, da mi več dobimo, kot damo EU, in da EU res dela za ljudi, organizira GO!2025 in podobne dogodke … Svoj pogled na EU sem spremenil in menim, da imamo mi v EU prednost in smo tudi konkurenčni,« je bil iskren Jakob, Netopir iz novogoriškega šolskega centra. Da se je Grad Rihemberk obnovil in da postaja prepoznaven, s sošolci sploh niso vedeli. V času projekta je ugotovil, da gre kar nekaj denarja tudi v razvoj kmetijstva in podeželja, kar je za njega kot kmetovalca spodbudno, je še povedal.

»Zdi se mi redu, da vemo, kam gre denar. Da smo o tem bolj ozaveščeni, ker potem tudi lažje zaupamo temu projektu in projektom naprej v prihodnosti,« je dodala Maja iz Gimnazije Ormož. Povedala je še, da se ji sicer Ptuj, od koder prihaja, ne zdi zapostavljeno mesto, je pa izpostavila pomanjkljiv javni promet.

»Že samo to, da poznaš svoj kraj oziroma njegovo okolico, se mi zdi pomembno. Se mi zdi, da ta stari trg v Velenju, čeprav je bil prenovljen, pri meni še vedno ni bil možnost, da se tam z nekom dobim. Sedaj pa, ko smo ga večkrat obiskali, se mi zdi tudi zelo primeren prostor za henganje,« je povedala Ela iz zmagovalne skupine Šaleških vitezov. Dodala je še, da sedaj bolje razume, kako se črpajo in porabljajo evropska sredstva, veliko več ve tudi o zgodovini Velenje in še razširilia si je obzorja.

Sogovorniki so izpostavili, da si bodo od projekta najbolj zapomnili skupinsko delo s sošolci, sodelovanje z mentorji in raziskovanje domačih krajev.

Zakaj mora biti njihov glas – glas mladih – slišan in upoštevan? Jasno so odgovorili: ker na mladih svet stoji in ker so mladi prihodnost vseh – zato bo sedaj treba poslušati njih.

Rožnata mapa: odločevalci prejeli predloge mladih

Zbrane mlade je najprej nagovoril mag. Marko Koprivc, državni sekretar na pristojnem ministrstvu, nato pa je vodja projekta Šola kohezije Beti Blagus vodji Predstavništa Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneji Jug Jerše predala predloge, ki so jih mladi na srednjih šolah pripravili v okviru kohezijskih delavnic. Dijakinje in dijaki so v obliki miselnih vzorecec in plakatov prikazali, česa si želijo v lokalnem okolju, česa primanjkuje, kaj je dobro in kaj bi lahko izboljšali …

S tem so predlogi mladih dosegli odločevalce – njihova naloga pa je, da predloge preučijo in jih uresničijo. Vodja predstavništva Jug Jerše je med drugim poudarila, naj mladi izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja EU, med njimi Erasmus +, Evropsko solidarnostno enoto in DiscoverEU, a naj se aktivno zavzemajo, da se bo razvijal tudi njihov domači kraj, še posebej če si tam želijo ostati in zaživeti po svoje.