V drugi polovici septembra, ko se poletje prevesi v jesen, je po jesenskem izpitnem obdobju čas za zadnji oddih pred novim študijskim letom. S tem pa tudi za tradicionalni študentski planinski tabor, ki že nekaj let poteka v Planinskem učnem središču v dolini Bavšice. Letos je tabor potekal med 20. in 27. septembrom.

Na sončno sobotno jutro so se udeleženci zbrali v občini Nabojret – Ovčja vas. Iz štarta pod avtocesto so krenili proti bivaku Bernardinis in od njega nadaljevali na bližnji vrh Cima Vildiver (Dve špici). Končali so pri Rabeljskem jezeru, kjer so namočili noge. Po pohodu so se sredi popoldneva zbrali pred kočo v dolini Bavšice.

Drugi dan so se študentje od trdnjave Kluže odpravili do utrdbe Fort Herman. Seveda to ni bil končni cilj, le prva postojanka. Po dveh urah hoje po senčni gozdnati poti so se ločili v dve skupini. Nekateri so odcepili iz glavne poti in osvojili Koto 1313. Ostali so se podali naprej in kmalu prestopili nad gozdno mejo in se naprej med vršički vzpeli proti 2208 metrov visokem Rombonu.

Tretji dan so se zbudili v oblačno hladno jutro in se zaradi suhega vremena odločili za obisk jame Srnica. Razdelili so se v tri skupine se pod vodstvom jamskega vodnika dobro uro plazili skozi ozke rove jame. Nekateri so obiskali še Šumnikov vodni gaj, kjer so v zavetju gozdov v kulisi z mahom obraslih skal poslušali žuborenje vode potoka Šumnik.

V naslednjih dveh dneh se je nadaljevalo slabo vreme, zato je v torek napočil čas za učno ferato na zahodnem pobočju doline. Po plezanju so se nekateri odpravili še na na 9-kilometrski tek proti Bovcu, drugi pa na obisk Muzeja prve svetovne vojne v Kobaridu.

Peti dan je dopoldne potekala planinska orientacija po dolini Bavšice, po kosilu pa je sledilo predavanje o prekarnem delu v Sloveniji, ki ga je vodila strokovna sodelavka PZS Barbara.

Po treh dneh je bil skrajni čas za vrnitev v višave. V četrtek zjutraj se je ena skupina odpravila proti 1875 metrov visokemu Čistemu vrhu, bolj zagrizena pa proti 2379 metrov visokemu Travniku.

Kot vedno teden dni dopusta prehitro mine, in, kot bi trenil, je bil petek, predzadnji dan tabora. Navsezgodaj se je bolj zagreta skupina odpravila osvojit 2346 metrov visok Briceljku, druga pa se je kasneje sprehodila le do planine Bala. Zvečer je za konec tabora sledila žar večerja, ples in petje do jutranjih ur.

Več o vtisih iz študentskega tabora si lahko preberete na naši spletni strani.