Kultura

Stična mladih 2025: Peter Jurij Frassati, pogled gor, upanje in 5500 mladih

23. 9. 2025 avtor: Uredništvo
mladi udeleženci

V cistercijanskem samostanu v Stični na Dolenjskem se je na 44. srečanju katoliške mladine Stična mladih zbralo 5500 udeležencev iz vse Slovenije, od tega več sto prostovoljcev. Kaj so o enodnevnem festivalu in veri povedali mladi udeleženci? Kaj pravijo o prostovoljstvu?

Vsako tretjo soboto v septembru se v Stični zbere tisoče mladih, da bi se podružili, se naučili kaj novega in utrdili odnos z Bogom. Letošnja Stična mladih je potekala pod geslom “Poglej gor”. Mladim je predala sporočilo o krščanskem upanju, s čimer se je Stična mladih vključila v praznovanje jubilejnega leta. Za zgled krščanskega upanja in kot prvega zavetnika Stične mladih so organizatorji izbrali svetega Petra Jurija Frassatija, ki je bil v tem mesecu razglašen za svetnika.

On je vedno govoril “O verso l’altu”, kar v prevodu pomeni proti vrhu. Tudi letošnje geslo prihaja iz tega pogleda gor. To naj bi pomenilo, da se vedno oziramo višje, da se ne zataknemo – duhovno in nasploh v življenju – na eni točki, da mislimo, da ne moremo nič več narediti ali pa da ne moremo napredovati. Vedno lahko težimo k napredku, vedno lahko naredimo še nekaj več in gremo še bližje k nekemu vrhu. Poglej gor, da se ozreš proti temu vrhu. To se mi zdi tudi zelo dobra popotnica za življenje – tudi če imaš v življenju vzpone in padce, ne moreš biti tako na dnu, da se ne bi mogel dvigniti,

je letošnje geslo pojasnila prostovoljka Brina.

Po uvodnem programu in opoldanski sveti maši so mladi lahko izbirali med 26 delavnicami za vse starosti o najrazličnejših tematikah. Potekale so tudi kmečke igre pa športni turnir, mladi so se lahko pogovarjali na zelenici, plesali folkloro, spontano prepevali katoliške mladinske pesmi, se v cerkev zatekli k molitvi in opravili spoved. Mlade pod glasbenim odrom so ogreli skupina Plateau, DJ MAT EM in ansambel Strastni muzikanti. Mladi so v okviru festivala lahko obiskali še stojnice več političnih strank, verskih izobraževalnih ustanov, drugih verskih nevladnih organizacij in zavodov ter založb. Skupaj s plesno skupino Hope sta na sklepnem koncertu nastopila skupina Ralpha worship in raper Klemen Cezar – Debu Ptč. 

Kaj so o enodnevnem festivalu, ki vsako leto poteka brez alkohola, in veri povedali mladi udeleženci?

Iris je Stično mladih obiskala že četrtič:

Vzgojena sem bila v veri, ampak me doma nikoli niso silili vanjo. Se mi zdi dobro, da niso pritiskali name, ker mi je zaradi tega vera všeč. To je bila moja odločitev že od vedno. Tudi nikoli mi niso rekli, da moram hoditi k verouku, pa sem se v prvem razredu vseeno odločila za to.”

Klemen iz okolice Ljubljane je povedal: “Stična mladih združuje mlade s podobnim mišljenjem o Bogu, o morali, o življenju.Manca je kot glavno vrednoto kršanstva izpostavila življenje:

Življenje se v svetu dostikrat niti ne propagira več toliko ali pa vidiš veliko mladih, za katere se ti zdi, da nimajo življenja, neke iskrice v sebi, veselja do življenja in izpolnjenosti.

Začne se tem, ko te starši peljejo k maši in je to nekako v družini, ampak se mi zdi, da je potem, ko enkrat prideš v srednjo šolo in si malo bolj samostojen, na tebi, da se odločiš, ali boš temu sledil naprej ali pa se ti ne zdi tako pomembno,

je povedala Nikita iz Posočja. 

Velik del Stične mladih je tudi prostovoljstvo!

Stično mladih je organizirala Katoliška mladina, za celodnevno dogajanje pa je skrbelo vsaj 200 prostovoljcev. Prostovoljka Brina je povedala, da je v Stični vedno deležna “močne izkušnje”:

Zdi se mi, da je prostovoljstvo na splošno ena zelo dobra stvar, da krepi vrednote, ki so pomembne in dobre za vsakega človeka, ne glede na veroizpoved ali pa ne glede na od to, od kje prihaja. Biti prostovoljka v Stični me res napolnjuje, res mi je dobro, lepo je videti in srečati mlade, ki jih potem leta in leta srečuješ, in prispevati k nečemu tako velikemu. To me res napolni in zato se vedno odločim priti nazaj.

Tudi udeleženci so bili v večini animatorji in skavti, torej prostovoljci. Skavtinja Ema iz Maribora, ki je svoje skavtske voditelje opisala kot “vrhunske”, je povedala:

Meni se zdi, da sem del neke družine. Vem, da to verjetno vsi rečejo, ampak tako se res počutim. Spoznaš veliko ljudi, veliko bolj domače ti je, če lahko greš po mestu, pa kakšnega mimoidočega prepoznaš kot skavta. Spomini so, veliko doživiš, zgodbic in doživetij res nikoli ne zmanjka, pa seveda prijatelji.”

“Pri animatorstvu mi je pa med drugim všeč to, da lahko otrokom nudim zgled, da jim pokažem, kaj so lahko v veri,”

je pojasnil animator na oratoriju Matevž s Koroške.

Foto: Katoliška mladina (posamezni avtorji so navedeni na fotografijah, med njimi so Miha Petek, Monika Rudolf, Matic Koman, Krištof Vertačnik, Ožbe Rupnik, Filip Škrlep, Matej Dobravec in Žan Seničar)