Sodobni trg dela zaznamujeta preplet globalizacije in fleksibilizacije, ki korenito spreminjata položaj posameznika in naravo zaposlitev. Globalna integracija trgov sili podjetja v nenehno iskanje konkurenčnih prednosti, kar vodi v deregulacijo in večanje t.i. numerične fleksibilnosti – zmožnosti hitrega prilagajanja števila zaposlenih in oblik dela trenutnim potrebam trga. Posledica teh procesov je vzpon prekarnosti, ki se kaže v nestabilnih, negotovih in slabo plačanih oblikah dela, kot so agencijsko delo, samozaposlenost in delo za določen čas.

Čeprav fleksibilizacija na papirju ponuja večjo avtonomijo, v praksi pogosto pomeni prenos tveganj z delodajalca na delavca, kar povečuje finančno negotovost, otežuje dolgoročno načrtovanje življenja, povečuje tveganje za revščino in socialno izključenost ter ima lahko negativen vpliv na fizično in duševno zdravje posameznikov. Posledice prekarnosti pa niso zgolj individualne, temveč vplivajo tudi na širšo družbo, zlasti na stabilnost socialnih sistemov in delavskih standardov.

Vlada je nedavno predstavila predlog Strategije za odpravo prekarnosti, ki predstavlja pomemben poskus sistemskega naslavljanja prekarnosti na nacionalni ravni, a v strokovni javnosti sproža resne pomisleke. Dokument prepoznava problematiko prekarnosti in predlaga vrsto ukrepov za omejevanje zlorab atipičnih oblik dela ter izboljšanje socialne varnosti delavcev.

»Prav pretvorba strateških usmeritev v merljive in izvedljive ukrepe bo odločilna za dejansko izboljšanje položaja mladih in drugih ranljivih skupin na trgu dela. V Celjskem mladinskem centru bomo vztrajali, da se glas mladih sliši – strategija bi morala biti zavezujoč dokument, ki bo vsem, ki vstopajo na trg dela, dejansko zagotovil pot do dostojnega dela,« je poudarila vodja projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih Lane Uršič.

Tako se je, v organizaciji projekta DD – Dostojno delo, udeležila strokovnega posveta, namenjenega razpravi o osnutku strategije in pripravi skupnega odziva konzorcija partnerjev in vseh vodij pilotnih projektov. Udeleženci so se strinjali, da dokument pomembno prispeva k prepoznavanju prekarnosti kot sistemskega problema. Kljub temu pa je bilo na posvetu poudarjeno, da ostaja ključno vprašanje izvedljivosti strategije, saj brez jasno določenih prioritet, časovnice in akcijskega načrta obstaja veliko tveganje, da ne bo prinesla konkretnih sprememb v praksi.

Odziv so poslani pristojnemu ministrstvu, budno pa bodo spremljali nadaljevanje dogajanja. Pri tem ne gre le za formalnost, temveč za vprašanje prihodnost mladih v Sloveniji – za njihove zaposlitvene možnosti, socialno varnost, dostop do stanovanj, zdravstvenih in pokojninskih pravic ter dolgoročno stabilnost. Prav zato ostaja cilj jasen: vztrajati pri zavezujočih in konkretnih zavezah in dosledno spremljati, ali se bodo dejansko odrazile v izboljšanju položaja mladih na trgu dela.

Več informacij o projektu si lahko preberete tukaj.