V septembru in oktobru organizira Urad RS za mladino (URSM) v sodelovanju z Mrežo MaMa in ob pobudi Mladinskega kulturnega centra Maribor tri delavnice na temo kakovostnega mladinskega dela. Prva je potekala včeraj, 18. 9. 2025, v prostorih Ministrstva RS za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani. Namenjena je bila nevladnim organizacijam, ki izvajajo podporne programe mladinskega dela. Naslednjo soboto (27. 9.) sledi izvedba podobne delavnice za nacionalne mladinske organizacije v Kopru, konec oktobra (25. 10.) pa še v Mariboru za mladinske centre.

Namen je višanje kakovosti in prepoznavnosti mladinskega dela

Delavnice so nov pomemben korak mladinskega sektorja k dvigu kakovosti mladinskega dela pri nas, pa tudi k njegovi prepoznavnosti med različnimi deležniki ter merjenju številnih in raznolikih pozitivnih družbenih učinkov. Kot je v uvodu v včerajšnje srečanje izpostavil Aleš Susman z URSM, gre za nadaljnje izvajanje načrta implementacije Evropske agende za mladinsko delo (EAMD) v Sloveniji, ki je nastal v okviru t.i. bonskega procesa in v katerem sta kot ključna strateška cilja opredeljena ravno dvig kakovosti mladinskega dela ter njegovo večje priznavanje in prepoznavnost.

Udeležence sta nagovorili tudi mag. Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa, in mag. Tina Kosi, direktorica URSM. Obe sta poudarili, kako pomembno je za mladinski sektor, da EAMD zaživi tudi v praksi ter da se za njeno izvajanje oblikujejo ustrezni kazalniki in merila. Osrednji namen delavnic o kakovostnem mladinskem delu je tako seznanitev različnih deležnikov mladinskega sektorja z dokumentom Kakovostno mladinsko delo, ki so ga za pomoč pri implementaciji agende pripravili na URSM. Kot je dejala direktorica urada, je dokument tudi močno orodje mladinskih delavcev v odnosu do lokalnih oblasti, pa tudi financerjev mladinskih dejavnosti na nacionalni in mednarodni ravni.

Da bi kar najbolje opredelili različne izzive in potrebe sektorja v navezavi na zagotavljanje kakovosti mladinskega dela ter oblikovali realne predloge za uresničevanje EAMD, ki izhajajo iz prakse, so delavnice prilagojene trem različnim ciljnim skupinam organizacij, ki izvajajo mladinsko delo: nevladnim organizacijam, nacionalnim mladinskim organizacijam ter mladinskim centrom.

Mag. Maja Hostnik, Mreža MaMa:

Z delavnicami spodbujamo dialog med različnimi akterji o potrebi po kakovostnem mladinskem delu, načelih in standardih, ki ga opredeljujejo, ter prispevamo k njegovemu razvoju v prihodnje. S tremi termini v treh različnih regijah smo delavnice poskušali naredili tudi dostopnejše širšemu krogu udeležencev in udeleženk. Nanje smo vabili tudi interesente, ki jih področje zanima: odločevalce, aktivno mladino…

Delavnica: kaj opredeljuje kakovostno mladinsko delo in kako ga merimo

Tematike delavnic sta se fasilitatorki Sabina Belc (Mladinski svet Slovenije) in Tanja Veber (MKC Maribor) lotili z vsem dobro znanimi metodami mladinskega dela. Začetni predstavitvi dokumenta Kakovostno mladinsko delo so tako sledile predstavitve dobrih praks sodelujočih organizacij in njihovo uvrščanje na različna področja mladinskega dela, kakor jih opredeljuje strateški dokument.

V drugem delu so se udeleženci_ke v skupinah pogovarjali o različnih kazalnikih kakovostnega mladinskega dela, pri čemer so izhajali iz lastne prakse in dela v organizacijah, ki jim pripadajo. Končni cilj je bilo oblikovanje skupne galerije kazalnikov kakovosti, pa tudi definiranje izzivov, potreb in možnih ukrepov, ki bi nevladnim organizacijam pomagali pri izvajanju (bolj) kakovostnega mladinskega dela. Temu je bil namenjen tretji del delavnice.

Tanja Veber (MKC Maribor), fasilitatorka:

Poleg tega, da smo z interaktivnimi metodami nekoliko bolje spoznali dokument Kakovostno mladinsko delo, ki je strateški, nekoliko bolj »teoretičen« dokument, mu z delavnicami vdihujemo še nekaj življenja in izkušenj iz prakse. Poleg opolnomočenja mladinskih delavcev in raziskovanja kakovosti mladinskega dela v njihovih organizacijah ustvarjamo tudi kazalnike, s katerimi merimo kakovost na področjih, ki jih opredeljuje enajst načel kakovostnega mladinskega dela. Kako jih prepoznamo in opredelimo ter čim bolje prenašamo v prakso.

Rezultat delavnic bo tudi skupen dokument z naborom kazalnikov, izzivov in predlaganih ukrepov na področju kakovosti mladinskega dela, ki bo posredovan URSM ter predstavljen državni strokovni delovni skupini za dvig kakovosti in prepoznavnosti mladinskega dela. Prejeli ga bodo tudi vsi udeleženci in udeleženke delavnic.