Danes po vsem svetu praznujemo dan žena oziroma žensk. Njegova zgodovina sega v leto 1857. V New Yorku so se delavke v tekstilnih tovarnah uprle nevzdržnim delovnim pogojem in prenizkemu plačilu ter organizirale protest. V Evropi se je za enakopravnost žensk leta 1889 začela boriti Clara Zetkin, pobuda za dan, posvečen vsem ženskam, pa je bila podana na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Dan žena so prvič praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem.

Osmi marec je dan praznovanja ekonomske, politične in družbene enakopravnosti. Gre za dan, ko se spominjamo, kaj vse so predhodnice že uresničile in kaj bomo morali v prihodnosti še urediti na področju enakosti in enakopravnosti spolov. Gre za dan, ko se spominjamo vseh dosežkov žensk, vseh prelomnic, vseh uspehov. Je dan, posvečen ženskam vseh ras, narodnosti, prepričanj, družbenih položajev, velikosti, izgleda, osebnosti, interesov. Vsaka je unikatna, a vse zelo pomembne.

Unesco: Orodja umetne inteligence ustvarjajo seksistične vsebine

Ne da po svetu ženske niso priznane kot enakopravne in enake, ponekod so jim odvzete celo najbolj osnovne pravice in svoboščine. Med drugim Palestinkam trenutno nihče ne zagotavlja varnosti, Ukrajinke so na begu ali v strahu ostajajo v domovini, Američankam so odvzeli pravico do splava. Nasilje nad ženskami je zelo razširjeno, za enako delo še vedno prejmejo slabše plačilo od moških, ženske so velikokrat kljub znanju in kompetencam diskreditirane le zaradi svojega spola. Vse to je nedopustno.

Tik pred mednarodnim dnevom žena pa je Unesco objavil zaskrbljujoče izsledke raziskave o orodjih umetne inteligence. Študija je pokazala, da umetna inteligenca, denimo programa OpenAI in Meta, dosledno povezuje ženske z vlogami v domu in družini ali v vzgojo otrok. Moške pa umetna inteligenca povezuje s kariero in poslom. Unesco je že priporočil podjetjem, ki uporabljajo umetno inteligenco, da zaposlijo več žensk in manjšin, ter pozval vlade, naj s predpisi zagotovijo etično umetno inteligenco.

Tudi Slovenke pišejo zgodovino, zato jih spoznajmo!

Pravnica, nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je zdajšnja in prva predsednica države. Pesnica in prevajalka Erika Vouk je letošnja dobitnica Prešernove nagrade za življenjski opus. Borštnikov prstan, osrednjo slovensko nagrado za igralsko ustvarjalnost, je lani prejela prvakinja mariborske Drame Nataša Matjašec Rošker.

Maja Weiss je slovenska filmska režiserka, ki v svojih dokumentarnih filmih med drugim izpostavlja revščino begunstvo, nacionalizem in vojne. Lidija Wisiak je bila slovenska baletnica in pedagoginja, delovala je v prejšnjem tisočletju. Nina Gazibara je bila zelo uspešna manekenka v nekdanji skupni državi. Larisa Vrhunc, Urška Pompe in Nina Šenk so slovenske skladateljice.

Pa športnice! Denimo med smučarkami Tina Maze in Ilka Štuhec, atletinja Brigita Bukovec, deskarka na snegu Gloria Kotnik, judoistki Tina Trstenjak in Urška Žolnir, plavalka Sara Isaković, športna plezalka Janja Garnbret, smučarske skakalke Urša Bogataj, Nika Križnar in Nika Prevc, smučarska tekačica Petra Majdič, tekačica Jolanda Batagelj in vse druge, tudi v ekipnih športih.

Ita Rina, rojena leta 1907, je ena redkih slovenskih igralk, ki se je uvrstila med filmske zvezde svetovnega slovesa. Alma Karlin je bila svetovna popotnica, pisateljica in pesnica. Barbara Celjska si je na ogrskem dvoru prislužila neverjetno spoštovanje in moč in velja za eno izmed najpomembnejših srednjeveških monarhinj. Veronika Deseniška, ki jo v svojih literarnih delih opevajo mnogi, naj bi bila prva ženska na Slovenskem, obtožena čarovništva. Lili Novy je bila pesnica in prevajalka poezije. Kristina Gorišek je bila prva ženska pilotka na Balkanu, Nina Gazibara slovenska manekenka, Pavla Jesih alpinistka, Maria Maister pa je bila humanitarka.

Magistrica inženirka strojništva in razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb Ljupka Vrteva je inženirka leta 2023. Doktorica kemije Ana Mayer Kansky je prva prejemnica doktorskega naziva Univerze v Ljubljani. Lučka Kajfež Bogataj je slovenska klimatologinja, Monika Kropej Telben etnologinja in umetnostna zgodovinarka, Maruša Bradač je astrofizičarka in Tamara Leskovar arheologinja.

To so le nekatere ženske, ki so zgodovino v Sloveniji pisale ali jo še pišejo. So le nekatere v množici vseh čudovitih, srčnih, predanih in spodobnih žensk. Takih je v Sloveniji in po svetu še mnogo. Prav vsaka ženska pa je ne glede na vse oznake in pridevnike, s katerimi se jih na žalost opisuje tudi na poniževalen način, vedno in povsod vredna spoštovanja in dostojanstva. Ženskam pripada in ženske si zaslužijo, da se jih ceni in da se jih obravnava pravično.