Tudi o tem je tekla beseda v sredo, 1. oktobra 2025, na Youth Wiki brunchu, tradicionalnem medsektorskem povezovalnem dogodku, ki ga organizirata Urad RS za Mladino (URSM) in Movit, Nacionalna agencija programov Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota. Na njem so se z namenom medsektorskega povezovanja, izmenjave idej, predlogov in informacij, spodbujanja sodelovanja ter skupnega načrtovanja prihodnosti sektorja zbrali predstavniki ministrstev, mladinskih organizacij in drugih deležnikov na področju mladine.

Kaj je Youth Wiki?

Youth Wiki je evropska spletna enciklopedija nacionalnih mladinskih politik. Predstavlja celovito bazo podatkov o nacionalnih strukturah ter javnih politikah in ukrepih, ki mlade podpirajo v različnih evropskih državah. V njem sodeluje že 34 članic EU. Kot je uvodoma poudarila Mateja Jecl (NA Movit), so cilji, ki jih zasleduje, spodbujanje evropskega sodelovanja na področju mladine ter podpiranje oblikovanja in sprejemanja evropskih mladinskih politik, temelječih na podatkih, ki jih nato na uporabniku prijazen in nenehno posodobljen način predstavi strokovni in širši javnosti. Youth Wiki praznuje že desetletje obstoja, zato je ob tej priložnosti zbrane v video poslanici nagovoril tudi Glenn Micallef, evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport.

Podatki se v bazi vsakoletno posodabljajo, so zanesljivi, temeljijo na uradnih dokumentih in so med evropskimi državami primerljivi. Mateja Jecl je še dodala, da v bazi Youth Wiki evropske države objavljajo tudi dodatne dokumente in zemljevide, povezane z mladimi, kot je denimo primerjalno poročilo Youth mainstreaming, youth impact assessment and youth checks, ki je od letos dostopno tudi v slovenskem prevodu. V njem so predstavljeni instrumenti presoje vpliva predpisov na mlade, ki jih že uporabljajo v Belgiji, Nemčiji, Franciji in Avstriji.

Zanesljivi podatki za oblikovanje mladinskih politik

Youth Wiki temelji na primerjalnih statističnih raziskavah, uradnih dokumentih nacionalnih organov in študijah strokovnjakov, ki jih pri nas koordinira URSM. Mag. Tina Kosi, direktorica urada, je zbrane tako seznanila z aktualnimi raziskavami, ki se trenutno izvajajo v sektorju in se dotikajo več področij. Prvo je baza podatkov o mladinskem sektorju, kjer prek poglobljenih vprašalnikov za tri ciljne skupine – mlade, mladinske delavce in občinske delavce – ugotavljajo realno stanje v sektorju. Za ugotavljanje trendov bodo ankete periodično ponavljati vsakih nekaj let.

Naslednja raziskava se ukvarja s prisotnostjo mladinskega dela in njegovim financiranjem na lokalni ravni, pri čemer raziskovalce zanima zlasti to, kako se različne statusne oblike mladinskih organizacij in modeli financiranja odražajo na rezultatih in učinkih mladinskega dela v lokalnih skupnostih.

URSM  raziskava se dotika položaja mladinskih delavcev v Sloveniji, njihovega profila izobrazbe, zadovoljstva pri delu, potreb po dodatnih usposabljanjih, pa tudi vlog v organizacijah, za katere delajo, lokalnem okolju in družbi nasploh. Konec prihodnjega leta načrtujejo na uradu izdajo monografije s kvantitativnimi in kvalitativnimi zaključki analiz ter priporočili za nadaljnje delo v sektorju.

Youth Check: kaj mladinske politike pomenijo za mlade?

Instrument, namenjen preizkusu učinkovitosti mladinskih politik v praksi, je Youth Check ali mladinsko preverjanje. Gre za to, da ukrepe, ki jih največkrat oblikujejo uradne državne inštitucije, pred dokončno uveljavitvijo preverijo še v resničnem življenju, praksi. Bodo politike uspešne? Kakšne koristi v resnici prinašajo mladini? Področje je predstavil Igor Jesih (URSM), ki je poudaril zlasti pomen mehanizma v fazi priprave zakonodajnih predlogov in možnost odziva, ki jo daje mladinskim organizacijam. Računa se na to, da bo Youth Check v letu 2026 dokončno zaživel tudi pri nas, za kar si skupaj z ostalimi deležniki prizadeva tudi Evropska komisija.

Igor Jesih, Urad RS za mladino: »Na uradu bomo prvi zagovornik tovrstnega preverjanja učinkovitosti mladinskih politik, denimo v okviru posvetovalnih teles, kot je Svet Vlade RS za mladino. Pomembno je, da mladinsko preverjanje ne predstavlja samo dodatne birokracije, temveč predvsem odgovornost do mladih, njihovo vključevanje v oblikovanje politik ter krepitev demokracije in transparentnosti.«

Erasmus+: učinkovit mehanizem vključevanja mladine z manj priložnostmi

Brunch je bil tudi priložnost za kratek pregled storjenega na programih Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota (ESE), ki ga je opravil zadnji govorec, direktor NA Movit Uroš Skrinar. Na agenciji ugotavljajo, da se programa v Sloveniji izvajata zelo uspešno. Analize kažejo, da v primerjavi s področji izobraževanja in usposabljanja z manjšimi vložki dosegamo bistveno boljše rezultate, tako z vidika vključenih mladih kot z vidika zneskov za sprejete operacije. V tekoči perspektivi je bilo tako odobrenih 32 milijonov evrov sredstev, za katere je zaprosilo 441 različnih organizacij. Od tega jih je bilo 271 uspešnih. Movit najbolj veseli dejstvo, da programa izjemno dobro vključujeta zlasti mladino z manj priložnostmi. V porastu sta tudi temi trajnosti in digitalizacije, ki ju nagovarja približno tretjina izbranih projektov.

Uroš Skrinar, direktor NA Movit: »V Evropski solidarnostni enoti je med udeleženci projektov kar 70 % mladih iz ranljivih skupin. Gre za enega zelo pomembnih momentov naših programov, ki podpirajo vrednoto vključevanja. Drug pomemben poudarek je dejstvo, da več kot polovica projektov, sprejetih v Erasmus+, cilja na teme demokratičnega udejstvovanja mladih in njihovega vključevanja v lokalno okolje.«

Nova perspektiva: več poudarka na digitalnem mladinskem delu in sinergijah v sektorju

Podatki Movit kažejo, da smo najslabši na področju digitalizacije, zaradi česar v prihodnjih letih načrtujejo dodatne podporne aktivnosti. Predstavil je tudi predlog nove perspektive programa Erasmus+ 2027–2034, ki naj bi po novem vključeval tudi (doslej samostojno) ESE. Evropska komisija načrtuje približno 30-odstotno povečanje sredstev ter kar nekaj pomembnih sprememb.

Za Erasmus+ predlaga komisija dva stebra. Prvi je namenjen krepitvi spretnosti mladih (»Union of skills«), posebej v poklicnem izobraževanju. Drugi steber je krepitev vrednot v najširšem smislu, se pravi demokracije, participacije, sodelovanja mladih ipd.

Uroš Skrinar, direktor NA Movit: »Na žalost v prihodnji perspektivi izgublja prioriteta trajnosti, ki pa bo v projektih ostala pomemben element, saj jo močno poudarjajo mladi. Ena najpomembnejših prioritet pa ostaja vključevanje mladih skozi različne oblike mobilnosti.«

Te zanima več? Preberi intervju z Urošem Skrinarjem za Mlad.si.Pred končno razpravo je direktor NA Movit izpostavil še pomen sinergij med Erasmus+ in ostalimi evropskimi programi, pri katerih obstaja močna težnja po združevanju. Iskanje sinergij je omenil tudi kot eno izmed osrednjih tematik naslednjega Youth Wiki bruncha, ko bo predlog nove finančne perspektive potrjen, s tem pa tudi lažje načrtovanje skupnih aktivnosti v sektorju.