Že več kot stoletje ljudje po vsem svetu obeležujemo mednarodni dan žena, 8. marec, a pogosto ne vemo, čemu je dan namenjen in zakaj je pomemben.

Mednarodni dan žena je nastal iz delavskega gibanja. Prvi začetki segajo vse do leta 1908, ko je 15.000 žensk korakalo skozi New York in zahtevalo krajši delovni čas, boljše plačilo in volilno pravico. Leto kasneje je Socialistična stranka Amerike razglasila prvi nacionalni dan žena.

Idejo o mednarodnem dogodku je dala Clara Zetkin, komunistična aktivistka in zagovornica pravic žensk. Leta 1910 jo je izpostavila na mednarodni konferenci delavk v Københavnu. Njen predlog je soglasno podprlo 100 žensk iz 17 držav, ki so se udeležile konference.

Prvi mednarodni dan žena so praznovali leta 1911 v Avstriji, na Danskem, v Nemčiji in Švici. Združeni narodi (ZN) so dogodek začeli obeleževati leta 1975. Prva tema, ki jo je ZN sprejel (leta 1996), je bila »Praznovanje preteklosti, načrtovanje prihodnosti«.

Zakaj prav ta datum?

Prvotna ideja Clare Zetkin za mednarodno praznovanje ni bila vezana na določen dan. Datum 8. marec je bil izbran, potem ko so ruske ženske med vojno stavko leta 1917 zahtevale “kruh in mir”. Štiri dni po začetku stavke se je bil car prisiljen pogoditi, začasna vlada pa je ženskam podelila volilno pravico. Po julijanskem koledarju, ki je bil takrat v uporabi v Rusiji, se je ženska stavka začela 23. februarja. V gregorijanskem koledarju, ki se uporablja v večjem delu preostalega sveta, je ta datum 8. marec.

Mednarodni dan žena je v mnogih državah državni praznik. Na Kitajskem imajo številne ženske pol dneva dopusta, kot je priporočil državni svet. Po vsem svetu poteka na tisoče dogodkov, vključno s pohodi, pogovori, koncerti, razstavami in debatami.

V Italiji se mednarodni dan žena imenuje Festa della Donna, cvetovi mimoze pa so priljubljeno darilo. Prodaja cvetja se tudi v Rusiji običajno podvoji okoli mednarodnega dneva žena. V ZDA je marec mesec ženske zgodovine. Predsedniška razglasitev, ki jo izdajo vsako leto, počasti dosežke ameriških žensk.

Omejuje nas stekleni strop

Ženske pa kljub vsem obeležitvam omejuje pojav steklenega stropa (angleško glass ceiling) – metafora, ki opisuje nevidne, a nepremagljive ovire, ki ženskam in pripadnikom manjšin preprečujejo vzpon na najvišje položaje v poslovni, politični ali družbeni hierarhiji, ne glede na njihove kvalifikacije ali dosežke. Ime je dobil zato, ker se od spodaj zdi, da je pot navzgor prosta (vidimo vrh), v praksi pa se napredovanje ustavi ob nevidni barieri.

Vzroki za pojav steklenega stropa so kompleksni in pogosto globoko zasidrani v družbenih strukturah. V njihovem jedru še vedno najdemo tradicionalne spolne stereotipe, ki moške slikajo kot “naravne voditelje”, ženske pa kot “skrbnice”. Ker se lastnosti, kot sta empatija in čustvenost, v korporativnem svetu pogosto napačno interpretirajo kot pomanjkanje avtoritete, ženske težje prodrejo v sam vrh odločanja. K temu dodatno prispeva nezavedna pristranskost (unconscious bias), saj odločevalci – ki so na najvišjih položajih še vedno večinoma moški – nezavedno raje izbirajo kandidate, ki so jim podobni, s čimer se ohranja ista demografska struktura.