Na vprašanja mlad.si je tokrat odgovarjala Katja Celin Yere, vodja Zavoda Voluntariat, s katero je beseda tekla zlasti o mednarodnem prostovoljstvu mladih. Zavod Voluntariat je prostor, kjer se po njenih besedah radovednost sreča s solidarnostjo. Že od leta 1991 nevladna in neprofitna organizacija povezuje ljudi iz Slovenije in sveta, ki jih druži želja po sodelovanju, učenju in pozitivnih družbenih spremembah. V zavodu verjamejo v moč skupnosti in učenja skozi izkušnjo. Prek mednarodnih prostovoljskih projektov, mladinskih izmenjav, usposabljanj in drugih neformalno-učnih aktivnosti mladim odpirajo vrata v nove kulture, spodbujajo aktivno državljanstvo ter dokazujejo, da lahko z majhnimi dejanji soustvarjamo bolj pravičen in povezan svet.

Zavod Voluntariat ima dolgo tradicijo, ki sega v začetek devetdesetih. Kaj so bile stopničke razvoja organizacije?

Voluntariat se je preoblikoval v zavod v začetku leta 2000, prej pa je obstajal pod imenom Društvo MOST. Od vsega začetka smo člani mednarodne mirovniške mreže Service Civil International in ostajamo zvesti vrednotam SCI in našim vrednotam, ki izhajajo iz SCI gibanja. V devetdesetih in v prvem desetletju novega tisočletja je bil velik poudarek na organizaciji kratkoročnih prostovoljskih taborov ter na pošiljanju in gostovanju prostovoljcev na mednarodnih prostovoljskih taborih. Naš slogan je bil pripeljati cel svet v našo vas. Od vsega začetka smo bili prisotni v programu Mladi v akciji. Začeli smo pošiljati dolgoročne prostovoljce po evropskih državah v okviru takratnega programa Evropske prostovoljske službe (EVS), ki se sedaj imenuje Evropska solidarnostna enota (ESE).

Po razmahu raznih mednarodnih platform za opravljanje prostovoljskega dela po svetu, kot je recimo Work Away, ter drugih programov mednarodnih mobilnosti za mlade, ki so financirani s strani EU, pa je zanimanje za organiziranje in udeležbo na mednarodnih prostovoljskih taborih občutno upadlo. Velik poudarek smo začeli dajati pomenu globalnega učenja v mednarodnem prostovoljstvu, razvoju standardov za kvalitetne priprave in gostovanje prostovoljcev po svetu, razvoju metodologij za kvalitetne priprave mednarodnih prostovoljcev itd. Več let smo bili aktivni kot koordinatorji delovne skupine za globalno prostovoljstvo v okviru platforme Sloga.

Pomemben dosežek nam predstavlja razvoj spletnega tečaja etične komunikacije E-tick in metodologij za mladinske delavce ter učitelje, ki izhajajo iz spletnega tečaja etične komunikacije.

Pri dolgoletnem delu z mladimi smo ugotovili, da mladi, ki se udeležujejo mednarodnih aktivnosti prostovoljstva in drugih programov mobilnosti, ne znajo pridobljenih znanj ubesediti v kompetence. Zato smo se vključili tudi v razna  partnerstva in mreže za priznavanje kompetenc mladih v naših programih, kjer smo in še vedno sodelujemo pri razvoju metodologij na tem področju. Ker pa so nam pomembne vrednote in načela globalnega učenja, smo se vedno nekako trudili mladim približati tudi pomen socialnega podjetništva in socialne ekonomije (ko govorimo o njihovem kariernem razvoju).

“Preko različnih mednarodnih partnerstev smo vstopili tudi na polje humanitarnega prostovoljstva ter postali prva in edina certificirana organizacija v okviru evropske pobude humanitarnih prostovoljcev.”

Po preoblikovanju programov ERASMUS+ in ESE smo pred nekaj leti postali akreditirana organizacija za izvajanje projektov mednarodnih mobilnosti mladih. Pridobili smo tudi znak kakovosti v okviru programa Evropske solidarnostne enote. 

Naše izkušnje so nas pripeljale do tega, da izvajamo vlogo koordinatorja Mreže MOST, v kateri je 5 nevladnih organizacij, in katere namen je drugim organizacijam in institucijam v Mestni občini Ljubljana nuditi podporo pri vstopanju v programe mednarodnih mobilnosti mladih in mednarodnega prostovoljstva.

Zvesti pa smo skozi vsa leta delovanja ostajali prvenstveno delu z mladimi in mladinskemu delu ter globalnemu učenju.

Katere so torej osrednje dejavnosti Voluntariata danes? S čim se največ ukvarjate in koliko prostovoljcev letno vključujete?

Naš fokus ostaja razvoj in promocija mednarodnega prostovoljskega dela in mednarodnih mobilnosti mladih z namenom krepitve solidarnosti, razumevanja, miru itd. ter tudi krepitve veščin in kompetenc mladih. Naše osrednje dejavnosti so koordinacija mednarodnih prostovoljskih taborov, izvajanje mednarodnih mobilnosti mladih (mladinskih izmenjav, usposabljanj mladinskih delavcev in študijskih obiskov) v okviru programa ERASMUS+, pošiljanje, gostovanje in koordinacija mednarodnih prostovoljcev v okviru programa ESE (ter sodelovanje s šolami, vrtci in mladinskimi centri), razvoj in vpeljevanje metodologij s področja globalnega učenja, mednarodnega prostovoljstva, duševnega zdravja itd. med mlade in mladinske delavce, koordinacija Mreže MOST, ki deluje na področju spodbujanja, razvoja in izvajanja programov mednarodnih mobilnostih mladih v Mestni občini Ljubljana. V okviru mreže trenutno razvijamo sobo pobega na temo mednarodnih mobilnosti mladih. 

Smo tudi del enega izredno zanimivega projekta DEFY, katerega namen je izobraževalcem, ki delajo z mladimi, nuditi podporo pri naslavljanju težkih tem. DEFY je eksperiment, ki je nastal skupaj z izobraževalci in za izobraževalce pri čemer raziskuje občutke z vzbujanjem občutkov ter poizveduje v nelagodje s tem, da ga povabi k sebi.

Smo tudi konzorcijski partnerji v projektu s Fundacijo UNICEF, kjer z mladinskimi centri sodelujemo na področju duševnega zdravja mladih.

“Letno v naše aktivnosti vključujemo okrog 400 mladih, mladinskih delavcev, prostovoljcev, koordinatorjev in mentorjev prostovoljskega dela.”

Ste nevlada neprofitna organizacija, kar ima svoje posebnosti. Bi si želeli za svojo dejavnost več sistemske podpore oziroma financiranja?

Tako kot velika večina nevladnih in neprofitnih organizacij v Sloveniji tudi mi zaradi skoraj izključno projektnega financiranja nimamo dolgoročno vzdržne finančne podpore. To ima seveda svoje posledice, in sicer pogosta fluktuacija, preobremenjenost zaposlenih in prostovoljcev, težave pri dolgoročnem načrtovanju aktivnosti. Urejeno bi morali imeti vsaj 5-letno sistemsko financiranje, ki bi omogočalo najmanj nemoteno izvajanje osnovne dejavnosti.

Je pridobivanje prostovoljcev danes večji izziv kot nekoč in, če ja, čemu to pripisujete?

Naši prostovoljci so skoraj izključno mladi. Generacija mladih, s katerimi se največ srečujemo trenutno, je generacija, ki se je rodila v dobo interneta. Z globalizacijo in spletom so vse informacije na dosegu roke. V zadnjem desetletju se je razbohotilo veliko raznoraznih oblik mednarodnega prostovoljstva, turizma, izobraževanj itd., veliko tudi zahvaljujoč večjemu financiranju programov Evropske komisije. Mladi imajo veliko več izbire in pridejo lahko do informacij glede različnih priložnosti prostovoljskega in drugega neformalno-učnega izobraževanja. Pogosto imajo tudi točno določene želje in zahteve, in če jih kot organizacija ne moremo zagotoviti, odklonijo sodelovanje ter iščejo druge priložnosti. Vse to je pripomoglo k temu, da je iskanje prostovoljcev in mladih za udeležbo v drugih neformalno-učnih aktivnostih bistveno težje kot včasih. Generacija mladih je torej drugačna, drugačni so tudi prostovoljski programi.

Tudi skozi zagovoriške kampanje mladinski sektor zadnja leta pospešeno spodbuja mlade k prostovoljstvu. Kako daleč smo od tega, da bi o njem lahko govorili kot o “trendu” med mladimi in kje vse vidite dodatne možnosti spodbud prostovoljstvu mladih?

Težko rečemo, kdaj bi lahko dosegli, da postane prostovoljstvo “trend” za mlade. Smo pa v lanskem letu pomagali eni skupinici mladih razviti spletno aplikacijo za iskanje mednarodnih prostovoljskih priložnosti za mlade. Pobudnica te aplikacije mi je rekla nekaj zanimivega, in sicer da imamo nevladne (prostovoljske) organizacije neatraktivne načine komuniciranja in promocije prostovoljstva. Da so te generacije navajene na internet, mobilni telefon, socialna omrežja, spletne igrice. Ter da ne gre zato, da ne bi bili zainteresirani za prostovoljstvo, mednarodna izobraževanja itd., temveč da jim moramo te informacije približati na njim zanimiv način. Zato so v to spletno aplikacijo, ki so jo razvili, vpletli različne elemente igrifikacije, tekmovanja za točke, značke glede na število opravljenih ur prostovoljstva, platformo za izmenjavo informacij in pogovorov itd. Ne pravim, da je to rešitev za večje udejstvovanje mladih v programih prostovoljstva. Je pa to razmišljanje in morebitne nove trende direktno izrazila mlada oseba, ki je prostovoljsko aktivna od svojih najstniških let.

Gotovo ni naključje, da je prihajajoče leto Organizacija združenih narodov razglasilo za mednarodno leto prostovojstva. Kaj dela tematiko tako pomembno v mednarodnem okviru?

Mednarodno leto prostovoljstva je bilo s strani Združenih narodov razglašeno z namenom, da se prostovoljstvo prepozna kot ključno gonilo trajnostnega razvoja in ciljev do leta 2030. Zato je zelo pomembno, da razmišljamo o tem, kje in na kakšen način prostovoljci pripomorejo k trajnostnemu razvoju, saj imajo pogosto zelo veliko, a premalo prepoznano vlogo v teh velikih globalnih spremembah v zadnjih desetletjih, vključno s pandemijami, klimatskimi spremembami, vojnami, humanitarnimi krizami, množičnimi migracijami itd.

“Obstaja zelo veliko t.i. “nevidnih” prostovoljcev, pobud, ki veliko naredijo za to, da je svet bolj prijazen do soljudi in okolja, pa to pogosto ostaja prezrto in neopaženo.”

Zato mednarodno leto prostovoljstva 2026 nudi priložnost, da se vprašamo in naslovimo sledeče: prvič, kakšni ukrepi so potrebni in kdo jih mora sprejeti, da se poveča priznanje vrednosti prostovoljstva in prispevka vseh oblik prostovoljstva; ter drugič, kakšna podpora je potrebna, da se prostovoljcem in organizacijam, ki vključujejo prostovoljce, pomaga pri premagovanju izzivov in da se čim bolj poveča vlogo in prispevek prostovoljcev k trajnostnemu razvoju?

Pred kratkim (18. december) smo obeleževali mednarodni dan migracij. Kakšna je vloga prostovoljstva pri integraciji migrantov v nova okolja in spodbujanju medkulturnega dialoga? 

Prostovoljci lahko predstavljajo pomemben most med migranti in družbo, v katero se želijo vključiti. Pomembno pri tem je, da prostovoljcem omogočimo ustrezne priprave za sodelovanje s skupinami ljudi iz drugih okolij, da ne naredijo več škode kot koristi. Iz lastnih izkušenj vemo, kako lahko tovrstna sodelovanja obogatijo vse posameznike in jim razširjajo obzorja.

Zdi se, da je skupaj z geopolitičnim ohlajanjem odnosov, ki smo mu priče v zadnjem času, na vse večji preizkušnji tudi mednarodna solidarnost. Ali ta ocena drži in kaj pomeni to za mednarodno prostovoljstvo?

Mednarodna solidarnost je res na vse večji preizkušnji, kar pomeni, da imamo zdaj ljudje res odlično priložnost, da izkažemo solidarnost in podporo eden drugemu. Pri našem delu vedno bolj opažamo, da se ljudje želijo povezovati med seboj na lokalnih ravneh, si izmenjevati izkušnje, si vzeti čas eden za drugega. Sistem nas hoče vedno znova prelisičiti in nas “sili” k robotizaciji, odtujevanju, ljudje, ki pa verjamejo v vrednote solidarnosti, povezovanja, miru, iščejo nove oblike sodelovanja in povezovanja. Zato je tako pomembno, da naše programe mednarodnega prostovoljstva izvajamo odgovorno, skrbno, in v izobraževanja prostovoljcev vnašamo vsebine etične komunikacije, globalnega učenja.

“Naš moto je “manj je več”, torej raje kvaliteta kot zgolj kvantiteta in nezvestoba našim vrednotam.”

Ker smo ravno na začetku leta: kaj bi bile – poleg pregovornega miru na svetu, seveda – tri želje Voluntariata v letu 2026?

Grajenje in ohranjanje skupnosti, ki verjame v človečnost. Potovanja brez meja. Nova strategija.

Foto: arhiv Zavoda Voluntariat