V soboto, 22. oktobra 2022, smo praznovali 100. obletnico skavtizma na slovenskem. Njegovi začetki sicer segajo v leto 1913, ko je Hinko Pajer prvič predstavil idejo skavtskega gibanja slovencem v reviji Naši zapiski. Istega leta je deželni baron Scwartz naprosil Pavla Kunaverja, naj se med študijem na Dunaju seznani s tamkajšnjimi skavti. Pavel Kunaver opiše v svoji knjigi Brezna in vrhovi (1974), da je bil nad videnim razočaran. Čutiti je bilo napeto ozračje I. svetovne vojne, skavtizem v Avstriji je bil po njegovem mnenju preveč militaristično naravnan in bil v celoti v nasprotju z idejo lorda Roberta Baden-Powella, začetnika skavtskega gibanja.

Ideja o začetku skavtizma na slovenskem pa med vojno in po njej nikakor ni zamrla. 22. oktoba 1922 je bila ustanovljena prva skavtska skupina, ki jo je sprva vodil Franc Pintar, kasneje pa Metod Brezigar. Prav tako je skavtsvo vzniknilo tudi v Celju, kjer je bil vodja stega¹ Vladimir Okulič.

¹ Beseda steg, ki jo danes pri nas katoliški skavti uporabljajo za taborniško društvo, verjetno izhaja iz poljščine, saj so imeli poljski skavtski inštruktorji veliko vlogo pri prvih začetkih.

Leta 1923 se ustanovi Župa skavtov v Sloveniji, takratna krovna Slovenska skavtska organizacija, ki se je takoj včlanila v jugoslovansko skavtsko organizacijo. Ta je hkrati tudi ustanovna članica svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM), ki je bila ustanovljena 1922 kot Boy Scouts International Bureau (BSIB). Leta 1923 so prav tako potekali prvi skavtski tabori, eden v Kamniški Bistrici ter drugi v Logarski dolini. Prvega je obiskal tudi Pavel Kunaver. Tokrat se mu je videno tako dopadlo, da se je hitro vključil v slovensko skavtstvo. Deloval je najprej kot četovodja in starešina² Zmajevega stega  in kasneje kot starešina slovenskih skavtov. Pridobil si je skavtsko ime Sivi volk. 7. junija 1923 lahko v časopisu Delavec prvič zasledimo besedo tabornik, ki označuje pripadnika tako skavtske kot gozdovniške organizacije. 1925 se med njimi zgodi miren razhod  in gozdovniki ustanovijo gozdovniško organizacijo³, sprva imenovano Zveza slovenskih tabornikov (ZST), s starešino Vladimirjem Kravosom.

² Izraz starešina se uporablja za predsednika_predsednico taborniškega društva oz. organizacije.

³ Organizacija, ki temelji na spretnostih preživetja v gozdu oz. naravi. Terminologija in aktivnosti so temeljile na takratnih prepričanjih o življenju ameriških staroselcev.

Slovenski skavti so se udeležili svetovnih skavtskih zletov (World Scout Jamboree) v letih 1929, 1932 in 1937. Dogajanje na vseh treh ponovno opiše Pavel Kunaver. Ponovno je bilo tudi v skavtskih krogih čutiti bližanje vojne.

Leta 1929 je bil ustanovljen prvi ženski steg v Sloveniji, imenovan steg Kraljice Alenčice, kar je zelo pomembno, saj so do sedaj dekleta lahko sodelovala le pri vodenju mlajših članov. Istega leta se ZST preimenuje v Jugoslovansko gozdovniško ligo, leta 1932 pa izide prvi avtorizirani prevod knjige lorda Baden-Powella Skavt: Navodila za vzgojo dobrih državljanov. Štiri leta kasneje, 1938, pa v Sloveniji dobimo slovenski izvod Thompson Setonovega⁴ Rolfa Gozdovnika.

⁴ Navdušenec nad gozdovi, rekami, živalmi ter naravo nasploh, ki prve dni junija 1902 v ZDA ustanovi enoto Woodcraft Indians, kar opredeljujemo kot začetek gozdovništva.

1940 so gozdovniki v Iškem Vintgarju zgradili gozdovniško kočo. A 1941 se je začela II. Svetovna vojna in bila je požgana do tal. Začetek vojne je botroval tudi razpustu skavtske organizacije, ki se je zgodil 10. junija 1941. 22. avgusta 1945 ministrstvo za notranje zadeve FNRJ razpusti tudi Jugoslovansko gozdovniško ligo.

Skavtizem in gozdovništvo pa v teh nekaj letih nista zamrla. 22. aprila 1951 so se zbrali nekdanji člani skavtske in gozdovniške organizacije ter ustanovili Združenje tabornikov Slovenije. Taborniške skupine so se poimenovale rodovi, skupine vodov⁵ družine, rodove pa so vodili starešine. Leta 1959 se združenje preimenuje v Zvezo tabornikov Slovenije. Rodovi prevzamejo poimenovanje odred, družine četa ter starešine postanejo predsedniki. Stara poimenovanja ponovno preidejo v uporabo po osamosvojitvi Slovenije leta 1991.

⁵ Vod je taborniški izraz za skupino mladih do osem oseb, ki čez leto skupaj obiskuje taborniška srečanja in se uči pod okriljem svojega vodnika oz. vodnice.

Prispevek je pripravila Petra Jelovšek iz Kluba taborniških zbirateljev Hrčki.