Mladi imajo vse bolj izrazita stališča glede okolja in trajnosti, kar je posledica naraščajoče zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in izčrpavanja naravnih virov. Tukaj je nekaj ključnih pogledov, ki jih imajo mladi o teh temah:

1. Podnebne spremembe in nujnost ukrepanja:
   Mladi so globoko zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb in njihovih posledic. Pogosto menijo, da so prejšnje generacije zanemarile svoje okoljske odgovornosti, in so zato zelo motivirani za hitre in odločne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
2. Trajnostni življenjski slog:
   Velik del mladih si prizadeva živeti trajnostno, kar vključuje zmanjšanje uporabe plastike, recikliranje, izbiro javnega prevoza ali kolesarjenje namesto vožnje z avtomobilom in nakupovanje trajnostnih izdelkov. Poudarjajo pomen zmanjšanja potrošnje in življenja z manjšim ogljičnim odtisom.
3. Podpora zelenim tehnologijam in obnovljivim virom energije:
   Mladi podpirajo razvoj in uporabo obnovljivih virov energije, kot so sončna, vetrna in vodna energija. Verjamejo, da tehnologija igra ključno vlogo pri prehodu na trajnostno gospodarstvo.
4. Aktivizem in zagovorništvo:
   Mladi so pogosto aktivni udeleženci v okoljskih protestih in gibanju za podnebno pravičnost. Navdihujejo jih voditelji, kot je Greta Thunberg, in si prizadevajo vplivati na politiko in zakonodajo skozi aktivizem.
5. Izobraževanje in ozaveščanje:
   Veliko mladih si prizadeva za izobraževanje drugih o pomenu varovanja okolja in trajnosti. Menijo, da je ozaveščanje ključnega pomena za spodbujanje sprememb na ravni posameznika in družbe.
6. Pritisk na korporacije in vlade:
   Mladi pogosto izražajo nezadovoljstvo z neukrepanjem korporacij in vlad pri reševanju okoljskih problemov. Zahtevajo večjo odgovornost in transparentnost ter bolj stroge okoljske regulacije.
7. Interdisciplinarni pristop k trajnosti:
   Mladi vidijo trajnost kot interdisciplinarno vprašanje, ki vključuje ekonomijo, družbo in okolje. Verjamejo, da je potrebno celostno reševanje problemov, ki združuje različne sektorje in strokovnjake.

S tremi študenti smo govorili o njihovih prispevkih k boljšim razmeram in trajnosti.

Ana je študentka zadnjega letnika medicine, ki v svojem prostem času sodeluje s predstavniki svoje lokalne skupnosti. Ti v naselju enkrat na tri mesece organizirajo čistilne akcije, ki so vedno dobro obiskane. “Preseneča me, da ljudje tako zanemarjajo pomen okolja in trajnosti. Vesela sem, da smo mlajše generacije zdaj veliko bolj ozaveščene. Moji starši o tem vedo veliko, a svojega načina življenja še vedno niso prilagodili trenutnemu stanju. Vsi mislijo, da bodo z ločevanjem odpadkov rešili svet, a smo še daleč od konkretnih sprememb,” je prepričana.

Med mladimi so v zadnjih letih vse bolj priljubljene second hand trgovine oziroma nakupovanje iz druge roke. Mark se je s tem prvič srečal pred dvema letoma, od takrat pa nakupuje le še v second hand trgovinah. “Tako ali tako kot celotna družba nakupujemo preveč. Pri oblačilih pa je še huje, saj se trendi res hitro menjajo in nek kos nosimo le eno sezono potem pa ga odvržemo,” je dejal Mark.

Manca si k trajnosti prizadeva predvsem z okolju prijaznimi načini prevoza. Večino dni za svoj prevoz uporablja kolo ali pa se na bližnje cilje odpravi kar peš. Ob vikendih, ko se iz Ljubljane vrača v domači kraj, pa izbere vlak ali avtobus. Prepričana je, da je glavna rešitev okoljskih težav zmanjšanje individualnih prevozov z avtomobili in okrepitev javnega prevoza. Ob tem pa dodaja, da bi se za prevoz s kolesi moralo odločiti še več Ljubljančanov.