Današnji dan je širom po svetu posvečen ženskam in praznovanju njihovih dosežkov ter izborjene enakopravnosti, hkrati pa praznik prinaša priložnost za kritičen pogled na področje enakosti spolov.

Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah po svetu praznujemo že več kot stoletje, pri čemer se še posebej spominjamo dosežene ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk, ki jih gre pripisati prizadevanjem feminističnih in socialističnih gibanj konca 19. in začetka 20. stoletja.

Čeprav so prizadevanja za enakopravnost v številnih državah še vedno nujno potrebna, pa v zadnjih letih 8. marec ponuja priložnost predvsem za ovrednotenje področja enakosti spolov. Ko se namreč poglobimo v tega, hitro prepoznamo številne neenakosti, ki ženske kljub enakopravnosti še vedno postavljajo v podrejeni položaj.

Ne le enakopravnost, ampak tudi enakost in pravičnost

Pomen enakosti in pravičnosti, ki ju združuje angleška beseda »equity« poudarja tudi letošnja kampanja IWD – Mednarodnega dneva žena, ki je za svoje letošnje geslo izbrala #EmbraceEquity.

»The campaign aims to encourage important conversations on Why equal opportunities aren’t enough and Why equal isn’t always fair. People start from different places, so true inclusion and belonging require equitable action,« so zapisali, kar v prevodu pomeni: »Namen kampanje je spodbuditi pomembne pogovore o tem, zakaj enake možnosti niso dovolj in zakaj enako ni vedno pravično. Ljudje izhajajo iz različnih okolij, zato sta za resnično vključevanje in pripadnost potrebna pravično ukrepanje.«

»Vsi lahko izpodbijamo spolne stereotipe, opozarjamo na diskriminacijo, opozarjamo na pristranskost in si prizadevamo za vključevanje. Kolektivni aktivizem je gonilo sprememb,« so še zapisali in dodali: »In resnično sprejeti enakost pomeni globoko verjeti, ceniti in iskati razlike kot nujen in pozitiven element življenja. Sprejeti enakost pomeni razumeti pot, ki je potrebna za dosego enakosti žensk.«

Nekaj zanimivih dejstev o 8. marcu:

1. Prvič je bil 8. marec izbran kot dan žena leta 1910 na mednarodni konferenci socialistov v Københavnu. Praznovanje je bilo namenjeno ozaveščanju o ženskih pravicah in enakosti spolov.
2. Prvi Mednarodni dan žena je bil praznovan leto kasneje, leta 1911, ko je več kot milijon žensk in moških protestiralo za žensko pravico do glasovanja in enakost spolov.
3. Mednarodni dan žena je uradni praznik v več kot 25 državah po svetu, vključno s Kitajsko, Vietnamom, Mongolijo in Nepalom.
4. Mednarodni dan žena poudarja pomembnost izobraževanja žensk, ki je ključno za njihov družbeni in gospodarski napredek. V nekaterih državah se na ta dan organizirajo posebne dogodke in seminarji, namenjeni spodbujanju izobraževanja žensk.
5. Praznovanje dneva žena je po vsem svetu različno. V nekaterih državah se ženskam podarjajo rože, v drugih pa se prirejajo protesti in demonstracije.
6. V Sloveniji je mednarodni dan žena uradni praznik. Na ta dan se ženskam pogosto podarjajo rože in čestitke, organizirajo se tudi posebni dogodki in prireditve.
7. Leta 2021 smo praznovali 110. obletnico mednarodnega dneva žena. Praznovanje vsako leto ponovno poudari pomembnost boja za enakost spolov.
8. Barve, ki so simbol 8. marca, so vijolična, bela in zelena. Vijolična predstavlja dostojanstvo in moč, bela čistost in zeleno upanje.
9. V Španiji se na dan žena tradicionalno obdarujejo s knjigami in rožami.

8. marec pomemben tudi za slovenski mladinski sektor

Sporočilo 8. marca, ki v zadnjih letih vse bolj opozarja na nujnost prizadevanj za odpravo neenakosti med spoloma, je več kot aktualno tudi v slovenskem mladinskem sektorju.

Po podatkih je več kot 70 % zaposlenih v mladinskem sektorju žensk, kar kaže na to, da so ženske nezamenljiv del tega sektorja. Pa vendar so vodilne pozicije v organizacijah in projektih, tako kot se je mogoče ta trend zaznati tudi na drugih področij, ne le v mladinskem sektorju, še vedno pogosto zasedene s strani moških. Če temu pridružimo še obstoj plačne vrzeli, ki je v Sloveniji sicer v primerjavi s slednjo v ostalih državah majhna, a zato nič manj nedopustna, je jasno, da so prizadevanja za enakost spolov ključna tudi za slovenski mladinski sektor.

Vseeno pa trenutna struktura mladinskega sektorja napoveduje svetlo prihodnost v znamenju enakopravnosti, enakosti in pravičnosti. Mladinski sektor namreč trenutno sooblikuje precej žensk, ki zasedajo tudi vodilna mesta.

»Kot direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline, v luči 8. marca, vidim svojo vlogo kot priložnost za inspiracijo in opolnomočenje drugih mladih žensk za prevzemanje vodilnih položajev in tako pomembnemu prispevku k razvoju družbe. Mednarodni dan žena je opomnik, da so bile zgodovinsko ženske premalo zastopane na položajih vpliva in veseli me, da je ravno mladinski sektor lahko prinašalec sprememb. Kot direktorica želim ustvarjati raznoliko in vključujoče delovno okolje, ki ceni prispevke vseh zaposlenih, ne glede na spol. Verjamem, da lahko z zgledom in spodbujanjem kulture enakosti in spoštovanja pripomoremo odpraviti ovire, s katerimi se ženske srečujejo na delovnem mestu.«

Špela Pučnik, direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline

Izpostaviti velja trenutno v.d. direktorice Urada za mladino Republike Slovenije, mag. Tino Kosi, mag. Majo Hostnik kot direktorico Mreže MaMa, pa tudi Evo Kotnik, trenutno predsednico Mladinskega sveta Slovenije ter številne druge posameznice, ki na bolj ali manj viden, vsekakor pa ključen način prispevajo svoje znanje in izkušnje v dogajanje slovenskega mladinskega sektorja.

Ob priložnosti 8. marca smo se tako pogovarjali s Špelo Pučnik, direktorico Mladinskega centra Dravinjske doline, ki je ob dnevu žena razmišljala:

»Kot direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline, v luči 8. marca, vidim svojo vlogo kot priložnost za inspiracijo in opolnomočenje drugih mladih žensk za prevzemanje vodilnih položajev in tako pomembnemu prispevku k razvoju družbe. Mednarodni dan žena je opomnik, da so bile zgodovinsko ženske premalo zastopane na položajih vpliva in veseli me, da je ravno mladinski sektor lahko prinašalec sprememb.«

Ob tem je dodala še: »Kot direktorica želim ustvarjati raznoliko in vključujoče delovno okolje, ki ceni prispevke vseh zaposlenih, ne glede na spol. Verjamem, da lahko z zgledom in spodbujanjem kulture enakosti in spoštovanja pripomoremo odpraviti ovire, s katerimi se ženske srečujejo na delovnem mestu.«