Prejšnji teden smo obeleževali mednarodni dan mladih prostovoljcev (15. april). Z Movit – Nacionalno agencijo programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota (ESE) ter Uradom RS za mladino (URSM) smo ob tej priložnosti obiskali Primorsko-notranjsko in Koroško regijo, kjer sta Mladinski center Postojna in Koroški mladinski kulturni klub Kompleks Ravne na Koroškem 15. in 17. 4. gostila dogodka Mladinsko delo in mladi v občini, posvečena mladinskemu delu in predstavitvi priložnosti programov Erasmus+: Mladina in ESE. Z dogodkoma smo poudarili zlasti ključno vlogo mladih prostovoljcev kot nosilcev sprememb, pomen lokalnih skupnosti in lokalnih odločevalcev pri podpori mladinskemu delu, pa tudi pomen mladinskega dela kot temelja za osebnostni razvoj, aktivno državljanstvo in solidarnostno delovanje mladih.

Zakaj mladinsko delo šteje?

Mladinsko delo ima v Sloveniji ključno vlogo pri osebnostnem in socialnem razvoju mladih. Poleg formalnega izobraževanja mladim nudi priložnosti za pridobivanje dragocenih življenjskih izkušenj, samozavesti in veščin, potrebnih za aktivno vključevanje v družbo. Sodelovanje v organizacijah za mlade in mladinskih organizacijah mladim omogoča, da razvijajo kritično mišljenje, odgovornost, empatijo in pripravljenost za skupinsko delovanje. Takšna vključenost ne koristi le posameznikom, temveč krepi tudi vezi v lokalnih skupnostih.

Organizacije mladinskega sektorja ustvarjajo prostore, kjer se mladi čutijo slišane in sprejete. Mladinski centri, nevladne organizacije in lokalni programi mladinskega dela so ključni za preprečevanje socialne izključenosti in zmanjševanje tveganj, kot so duševne stiske ali osamljenost.

Skupnostne prakse mladinskega dela: pozitivni učinki na vse ravni

Mladinsko delo ima neposreden vpliv na razvoj lokalnih skupnosti. Mladi s svojimi (prostovoljskimi) projekti spodbujajo solidarnost, sodelovanje in skupnostno reševanje izzivov – od okoljskih akcij do podpore ranljivim skupinam. S tem prispevajo k odprti, raznoliki in povezani družbi, kjer je prostor za vse. Mladinsko delo tako zmanjšuje predsodke, krepi medgeneracijsko razumevanje in ustvarja mostove med različnimi skupinami v skupnosti.

»Pri spremljanju mladinskega dela v digitalnem orodju podatki kažejo, da mladinsko delo na mlade vpliva pozitivno, saj z neformalnim učenjem pridobivajo dragocene izkušnje za življenje. Z izvajanjem aktivnosti v praksi pridobijo znanja za načrtovanje in izvedbo projektov ter se pri tem počutijo sprejete in varne. Pri tem pa pridobivajo na samozavesti, ko vidijo svoj rezultat dela,« je izpostavila mag. Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa.

Regijska dogodka kot priložnost za prepoznavanje mladinskega dela in iskanje sinergij

Na dogodkih so se predstavniki občin obeh regij in organizacij, ki delujejo z mladimi in za mlade, srečali z mag. Tino Kosi, direktorico Urada RS za mladino, Urošem Skrinarjem, direktorjem Movit – Nacionalne agencije programov Erasmus+: Mladina in ESE, ter mag. Majo Hostnik, direktorico Mreže MaMa. »Na Uradu RS za mladino si prizadevamo zastopati interese mladinskega sektorja in mladinskega dela. Kot glavni usklajevalec vseh aktivnosti mladinske politike na nacionalni ravni skrbimo za celovite ukrepe, ki urejajo položaj mladih v Sloveniji. Pomemben del našega dela je tudi implementacija evropskih strateških dokumentov na nacionalno in lokalno raven, s čimer zagotavljamo povezano in usklajeno delovanje mladinske politike v širšem prostoru. Skupaj z mladinskimi organizacijami, strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi bomo še naprej gradili kakovostno, vključujoče in prepoznavno mladinsko delo, ki bo mladim omogočilo, da postanejo aktivni oblikovalci svoje prihodnosti,« je ob tej priložnosti povedala mag. Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino.

Skupaj so razpravljali o konkretnih korakih za okrepitev mladinskega dela na lokalni ravni in iskanju trajnostnih rešitev za podporo mladim. Navdih so iskali tudi v dobrih praksah mladinskega dela: na Primorsko-notranjskem sta bili to Osnovne šola Prestranek z nagrajenim projektom na področju prostovoljstva, ki je naslavljal prednostno področje socialnega vključevanja in raznolikosti, Mladinski center Postojna, ki je tudi gostil dogodek, ter Mladinski center Idrija z več projekti aktivne participacije mladih v lokalni skupnosti. Na Koroškem sta bili izpostavljeni dobri praksi Mladinskega centra Dravograd (JZ Dravit Dravograd) in Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec (JZ Spotur Slovenj Gradec), prisluhnili pa smo tudi dobri praksi iz sosednje regije (Mladinski center Dravinjske doline).

Mladinski center na kolesih: Ljuba in Drago kot navdih za skupnostno delo z mladimi

V Postojni je prav posebno pozornost pritegnil mobilni mladinski center Ljuba in Drago, ki je bil prav tako na ogled kot primer dobre prakse mladinskega dela in participacije mladih. Gre za avtobus, ki so ga preuredili v mladinski center in s katerim upravlja članica Mreže MaMa – Mladi zmaji iz Ljubljane. Mreža MaMa kot nacionalna mrežna organizacija, ki združuje mladinske centre ter nudi članicam podporo pri izvajanju mladinskega dela, je mobilni mladinski center v projekt vključila z jasnim namenom: prikazati enega izmed izvirnih načinov doseganja mladih.

Ljuba in Drago je namreč vzorčni projekt »mladih za mlade«, ki s svojo pojavnostjo in programom nagovarja mlade v različnih lokalnih okoljih, tudi tam, kjer stalne mladinske infrastrukture ni. Ob tej priložnosti je mobilni mladinski center gostoval na ploščadi pred Osnovno šolo Miroslava Vilharja v Postojni, kjer je bil na ogled organiziranim skupinam osnovnošolcev in srednješolcev. Obisk je dodatno popestril primorsko-notranjski dogodek ter prikazal, kako lahko mladinsko delo pride do mladih tudi na bolj inovativen način.

Spoznavanje priložnosti v okviru programov Erasmus+: Mladina in ESE

Oba dogodka sta se zaključila s predstavitvijo priložnosti, ki jih programi Erasmus+: Mladina in ESE ponujajo za razvoj organizacij za mlade, mladinskih organizacij in prostovoljstva mladih. Programi mladim omogočajo mednarodno izmenjavo, usposabljanja, solidarnostne projekte in prostovoljstvo doma ali v tujini – vse to pa prispeva k razvoju kompetenc, večji mobilnosti ter večji zaposljivosti mladih.

Ob tem je Uroš Skrinar, direktor Movit, izpostavil: »Evropska programa na področju mladine Erasmus+: Mladina in ESE imata pomembne učinke na posameznike, organizacije in lokalna okolja. Udeleženci s sodelovanjem v projektih krepijo vključevanje in raznolikost, udeležbo v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljansko udejstvovanje, digitalno preobrazbo ter okoljsko problematiko in boj proti podnebnim spremembam. Od vključno leta 2021 smo na Movit, slovenski nacionalni agenciji v okviru obeh programov na področju mladine podelili nekaj več kot 25,5 milijonov evrov sredstev.«

Dogodka sta potekala v okviru izvajanja Strateškega načrta Evropske agende mladinskega dela v Sloveniji za obdobje 2022–2027.