V ponedeljek, 19. maja 2025, je v Četrtnem centru Golovec potekala okrogla miza z odločevalci, ki smo jo na Mladinskem svetu Slovenije organizirali v okviru kampanje “Mladi spreminjamo svet – prostovoljno!”. Na njej s(m)o si mladi prostovoljci z odločevalci izmenjali mnenja, izkušnje in predloge za izboljšanje sistemskih pogojev za prostovoljstvo mladih.

Kampanja, ki bo trajala do avgusta, je namenjena krepitvi prepoznavnosti vloge mladinskih prostovoljskih organizacij in mladih prostovoljcev, obenem pa naslavlja nujnost sistemske podpore – tako finančne kot organizacijske. Osrednji del kampanje poteka na družbenih omrežjih, kjer vsak petek predstavljamo navdihujoče zgodbe mladih prostovoljcev. Kampanjo spremlja tudi priprava mnenjskega dokumenta, ki združuje ključne izzive in konkretne predloge ukrepov za izboljšanje pogojev za prostovoljstvo.

Ponedeljkov dogodek je omogočil odprt in iskren dialog med mladimi in predstavniki institucij, ki s svojimi politikami krojijo pogoje za delovanje prostovoljstva. Posebna pozornost je bila namenjena:

• izboljšanju pogojev za vključevanje mladih v prostovoljstvo,
• vlogi mladinskih organizacij v vzgojno-izobraževalnem sistemu,
• medresorskemu sodelovanju pri razvoju prostovoljstva,
• ter predstavitvi osnutka mnenjskega dokumenta MSS in ukrepov, ki jih ta predlaga.

Dogodek je z nagovorom odprla predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik, ki je poudarila, da prostovoljske zgodbe ne nastajajo same od sebe, temveč potrebujejo stabilno podporno okolje. Opozorila je, da mora država ustvariti pogoje, kjer bodo prostovoljske organizacije lahko delovale dolgoročno – z ustreznim financiranjem, mentorstvom, prostori in drugimi oblikami podpore. Izpostavila je tudi nekaj ključnih ukrepov iz nastajajočega mnenjskega dokumenta.

V panelni razpravi, ki jo je moderirala Tanita Čamdžić, podpredsednica MSS, so sodelovali:

• mag. Andrej Sotošek, državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje,
• Božo Merton, vodja Sektorja za NVO na Ministrstvu za javno upravo,
• Rok Pandel, načelnik Zveze tabornikov Slovenije in predsednik Sveta Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih organizacij in nevladnih organizacij
• Jakob Jesenšek, predstavnik Naj mladinskega projekta 2024 iz Društva podeželske mladine Hribci.

Jakob Jesenšek je povedal, da zanj prostovoljstvo ni le dejavnost, ampak način življenja. V njem je našel občutek pripadnosti, prostor, kjer lahko naredi nekaj dobrega za skupnost, in prijateljstva, ki jih ne bi mogel ustvariti nikjer drugje. Izpostavil je, da mladi v prostovoljstvu razvijajo pomembne vodstvene, organizacijske in socialne kompetence, ki bi morale biti sistemsko priznane kot relevantna življenjska in poklicna izkušnja. Opozoril je tudi na potrebo po večji podpori mladim prostovoljcem – na področju mentorstva, financiranja in administrativne dostopnosti – saj bomo le s takšno podporo lahko zagotovili trajnost prostovoljstva in motivacijo za prihodnje generacije.

Državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje mag. Andrej Sotošek je izpostavil pomen delovanja Urada RS za mladino na področju prostovoljstva, saj je eden od ključnih ukrepov prav sofinanciranje programov mladinskega dela. Ministrstvo se tudi sicer aktivno vključuje v različna posvetovalna telesa na področju mladih, tako v kontekstu izobraževalnega sistema kot dela z mladimi. Državni sekretar je med drugim izpostavil še aktualno prenovo učnih načrtov v šolskem sistemu, ki bo preko skupnih ciljev naslovila tudi vsebine prostovoljstva in aktivnega državljanstva.

Rok Pandel je izpostavil, da je mladinsko prostovoljstvo temelj solidarnega in aktivnega državljanstva. Poudaril je, da je ključnega pomena zagotoviti mladim prostovoljcem kakovostno mentorstvo, varno in stabilno okolje za delovanje ter možnost soodločanja in kreiranja programov, ki jih zadevajo. Opozoril je na dejstvo, da so mladi prostovoljci pogosto preobremenjeni z administracijo, čeprav jih v prostovoljsko delo pritegne predvsem vsebina. Zato se zavzema za profesionalizacijo – za zaposlitev strokovnih sodelavcev, ki bi razbremenili prostovoljce in organizacijam zagotovili večjo stabilnost. Ob tem je izpostavil tudi vpliv družbenega tempa in centralizacije, ki mladim onemogoča aktivnost v lokalnem okolju, saj študirajo ali delajo v večjih mestih. Po njegovem je prostovoljstvo vrednota, ki se mora prenašati z zgledom, skozi izkušnje in močno skupnost.

Božo Merton je poudaril, da je priprava nove Strategije razvoja prostovoljstva do leta 2030 potekala vključujoče in da bo predvidoma obravnavana že na naslednji seji Sveta Vlade RS za prostovoljstvo. Izpostavil je prizadevanja za profesionalizacijo prek razpisov za mentorje ter izziv trenutne zakonodaje, ki ne omogoča ciljno usmerjenih razpisov za mlade. Opozoril je tudi na pomen formalnega vključevanja mladih v prostovoljske organizacije in beleženja opravljenega dela, saj to povečuje prepoznavnost in vrednost njihovega prispevka.

Zaključki razprave so sledeči:

• Prostovoljstvo mladih mora biti sistemsko prepoznano kot ključna vrednota in oblika prispevka k družbi. Mladi s prostovoljskim delom razvijajo pomembne kompetence, odgovornost in občutek za skupnost. Te izkušnje morajo biti prepoznane tudi v izobraževalnem sistemu, na trgu dela in v štipendijski politiki.
• Za dolgoročno stabilnost mladinskih prostovoljskih organizacij sta nujni profesionalizacija in sistemska podpora. Ključni ukrepi vključujejo kakovostno mentorstvo, zaposlitev strokovnih sodelavcev (zlasti na krovnih organizacijah) ter zmanjšanje administrativnih bremen na vseh ravneh – od lokalne do nacionalne.
• Potrebna je večja usklajenost med resorji in vključevanje mladih v oblikovanje politik.
• Medresorsko sodelovanje – tako na področju mladinskih politik kot tudi mladinskega prostovoljstva – mora postati stalna praksa. Mladi in mladinske organizacije želijo sodelovati pri oblikovanju rešitev, ne zgolj biti ciljna skupina ukrepov, ki jih oblikujejo drugi.

Dogodek se je zaključil s pogostitvijo in neformalnim druženjem.