V dveh potopisnih večerih smo obujali spomine na preteklo poletje, ko smo klan Kr fejst (š)krti v okviru projekta Erasmus skupaj s skupino tamkajšnjih skavtov dva tedna odkrivali Poljsko. Na obeh večerih smo članom našega stega (lokalne enote) in zunanjim obiskovalcem podrobneje predstavili naš projekt.

Si zamudil naš potopisni večer? Zate smo zapisali, kako smo se imeli in kaj vse smo počeli.

Ogledali smo si večja in manjša poljska mesta, nekaj dni preživeli v čudoviti pokrajini na severu, predvsem pa smo dobili vpogled v njihov način skavtstva, ki se precej razlikuje od našega. Ker gre za izmenjavo, letos že pridno načrtujemo obisk Poljakov v Sloveniji.

Pot smo z uvodno molitvijo in blagoslovom začeli v domači cerkvi v Stražišču. Po kratkem postanku in ogledu skavtske hiše v Ljubljani smo pot nadaljevali proti Dunaju, kjer smo se prvič soočili s težavnim procesom pridobivanja računov na davčno številko. Nadaljnja pot do Poljske je – če izpustimo blokirano bančno kartico zaradi sumljive spletne strani za kupovanje poljske vinjete, za katero smo kasneje ugotovili, da sploh ni potrebna – minila brez večjih težav. Prespali smo v kampu v bližini Krakova in si naslednji dan ogledali Auschwitz, dan kasneje pa še mesto Krakov.

Po ogledu mesta smo pot nadaljevali proti mestu Belsk Duży, kjer so nas pričakali Poljski skavti. Skupni tabor smo otvorili s prvim svečanim prižigom »ognja« – nekaj čajnih svečk, postavljenih v krogu – poljski skavti namreč lahko kurijo samo na točno določenih mestih in pod strogimi pogoji. Preostanek dneva pa je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju.

Naslednji dan smo se podali na krajši pohod do njihove skavtske hiše, kjer smo si skuhali kosilo in preko krajše orientacije spoznali njihovo okolico. Zadnji dan uvodnega dela v njihovem domačem kraju smo se srečali z lokalnim lovcem, ki nas je popeljal na poučen pohod skozi gozd, nam predstavil lokalni ekosistem in vlogo, ki jo imajo v njem lovci. Zvečer smo se preizkusili še v ribolovu, pri čemer smo bili precej neuspešni.

Četrti skupni dan smo zapustili šolo, v kateri smo spali in se odpeljali proti severu države. Dan smo preživeli v Varšavi, ki so nam jo Poljaki predstavili skozi igro, podobno lovu na zaklad. Naša končna destinacija je bil tabor v pokrajini Mazury, ki je znana po številnih čudovitih jezerih in borovih gozdovih. Kmalu smo spoznali, kako zelo se njihovi poletni tabori razlikujejo od naših. Spali smo v členarjih, kjer je bilo po šest preprostih postelj, obroke smo jedli v menzi in imeli dostop do tušev in kopalnic – vse skupaj nas je spominjalo na naše CŠOD-je. Taborni prostor je bil precej velik, saj je hkrati na njem taborilo več skupin.

Naslednje dni smo preživeli v tej čudoviti pokrajini. Organizirali smo si športne turnirje, spoznali nove velike igre, ki so nam jih predstavili poljski skavti, si vzeli čas za pohod do okoliških jezer, kopanje, vožnjo s kanuji in celo z jadrnico. Med seboj smo si predstavili svoje državne skavtske organizacije, sistem starostnih skupin in kroje. Dneve smo zaključevali z zabavnimi in debatnimi večeri.

Seveda tabor nikoli ne mine brez nekaj zabavnih pripetljajev in v tujini ni nič drugače. Tako smo ob bansu “Gremo lovit merjasca” skoraj sprožili požarni alarm, za kosilo pa smo prvi dan dobili testenine z jagodno omako. V veliko čast nam je bilo, da smo lahko prisostvovali pri slovesni obljubi enega od novincev, ki se močno razlikuje od naše. V znamenje obljube je namesto rutice prejel železni križec, ki si ga je pripel na kroj.

Zadnjih nekaj dni smo se vrnili v Belsk Duży. Poljski skavti so nas naučili korakanja in obračanja v zboru, da smo na Veliki šmaren v vojaški postavitvi vkorakali v cerkev k sveti maši, kot je pri njih navada. Imeli smo tudi obisk inšpekcije, ki je pri njih zelo pogosta, nam pa je bila nekaj čisto novega. Zadnji večer smo imeli pravo poljsko pogostitev. Njihove mame in babice so nam prinesle tradicionalno Poljsko hrano in tako na mizi ni manjkalo na različne načine okisanih in vloženih kumar, hladne juhe iz soka rdeče pese, domače paštete, sveže pečenega kruha, narezka, peciva in drugih dobrot.

Pred odhodom smo drug drugemu napisali pisma, se poslovili in že smo odhiteli na pot proti Sloveniji. Za zaključek smo se ustavili še v zabaviščnem parku Energylandia in še eno noč prespali na Češkem. Ker je bila nedelja, smo se udeležili še svete maše in presenečeno ugotovili, da češčino razumemo veliko bolje od poljščine. Kot zadnje dejanje našega tabora so se pred cerkvijo poslovili še od naših dveh odhodnikov in se končno vrnili nazaj v Kranj.

Letos avgusta nas bodo naši poljski prijatelji obiskali v Sloveniji in zelo se že veselimo, da bodo še bolje spoznali naše skavtske navade, in se jim bo vse skupaj zdelo vsaj tako nenavadno, kot se je nam lani. Če pa te slučajno zanima še kakšen detajl ali prigoda, ki se nam je zgodila na poti, pa nas ob priliki le pocukajte za rokav in z veseljem bomo z vami delili svoje spomine na tako nor in odštekan tabor.