Pred vami se nahaja zapis iz serije zapisov in videoposnetkov, ki smo jih v okviru projekta Gaster Felix Društva študentov medicine Slovenije pripravili prav z namenom izobraževanja splošne javnosti o problematiki in pomenu poznavanja bolezni gastro-intestinalnega trakta. 

Zastrupitev s hrano je akutno stanje, ki nastane zaradi zaužitja kontaminirane hrane ali pijače, najpogosteje okužene z bakterijami, virusi, paraziti ali njihovimi toksini. Med najpogostejše povzročitelje sodijo bakterije, kot so salmonela, kampilobakter, E. coli in listerija, pa tudi virusi, kot je norovirus, ter toksini, ki jih proizvajajo bakterije, kot sta stafilokok ali Clostridium perfringens. Okužba se lahko zgodi zaradi slabe higiene pri pripravi hrane, nepravilnega shranjevanja, zaužitja surovih ali premalo toplotno obdelanih živil, ali onesnažene vode.

Simptomi se običajno pojavijo v nekaj urah do nekaj dni po zaužitju okužene hrane in vključujejo slabost, bruhanje, drisko, trebušne krče, napenjanje, včasih tudi vročino, mrzlico, glavobol in splošno utrujenost. V večini primerov simptomi minejo sami v nekaj dneh, a v hujših primerih, zlasti pri otrocih, starejših, nosečnicah ali ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, lahko pride do resnih zapletov, kot so dehidracija, odpoved ledvic ali celo smrt. Diagnostika temelji na anamnezi, opisu zaužite hrane in simptomov, v nekaterih primerih pa se opravijo laboratorijske preiskave blata, krvi ali hrane za ugotavljanje povzročitelja.

Večina zastrupitev s hrano ne potrebuje posebnega zdravljenja in temelji na počitku, nadomeščanju tekočine in elektrolitov ter uživanju lahko prebavljive hrane. Pomembno je piti dovolj tekočine, pri čemer so priporočljive rehidracijske raztopine, zlasti pri pogostem bruhanju ali driski. Antibiotiki se redko uporabljajo in le ob potrjenih bakterijskih okužbah, pri katerih je to nujno, saj lahko v nekaterih primerih celo poslabšajo potek bolezni. Zdravila za ustavljanje driske se pri otrocih in hudih okužbah običajno ne priporočajo.

Pojavnost zastrupitev s hrano je visoka po vsem svetu, zlasti v poletnih mesecih in med potovanji, kjer so sanitarni pogoji slabši ali kjer uživamo eksotično hrano. Preventiva je ključna in vključuje redno umivanje rok, temeljito kuhanje hrane, izogibanje surovim jajcem in mesu, pravilno shranjevanje živil, pitje varne vode ter pazljivost pri ulični prehrani.

Zastrupitev s hrano ni nekaj, kar bi smeli jemati zlahka, saj so lahko posledice resne, še posebej pri ranljivih skupinah. Če simptomi trajajo več dni, se pojavijo visoka vročina, kri v blatu, huda dehidracija ali znaki oslabelosti, je nujen obisk zdravnika. Čeprav gre pogosto za neprijetno a prehodno izkušnjo, nas zastrupitev s hrano lahko hitro opomni, kako pomembna sta higiena in previdnost pri tem, kaj zaužijemo, še posebej v času festivalov, piknikov, potovanj in hitre prehrane na poti.