Pred vami se nahaja zapis iz serije zapisov in videoposnetkov, ki smo jih v okviru projekta Gaster Felix Društva študentov medicine Slovenije pripravili prav z namenom izobraževanja splošne javnosti o problematiki in pomenu poznavanja bolezni gastro-intestinalnega trakta. 

Sindrom razdražljivega črevesja ali krajše IBS (iz angleškega izraza irritable bowel syndrome) je pogosta funkcionalna motnja prebavil, ki prizadene črevesje, najpogosteje debelo črevo, in se kaže s kroničnimi ali ponavljajočimi se prebavnimi težavami brez prisotnosti vidnih organskih okvar. Gre za stanje, ki lahko bistveno vpliva na kakovost življenja, saj povzroča neprijetne in včasih boleče simptome, kljub temu pa ne vodi v hujše bolezni ali poškodbe črevesja.

Tipični simptomi IBS vključujejo bolečine in krče v trebuhu, napihnjenost, prekomerno napenjanje, občutek nepopolnega izpraznjenja ter spremembe v ritmu odvajanja blata – nekateri imajo pogoste driske, drugi zaprtje, mnogi pa izmenjavanje obeh. Simptomi se pogosto poslabšajo po jedi ali v času stresa, lahko pa se zmanjšajo po odvajanju blata. Sindrom razdražljivega črevesja je povezan tudi s psihičnimi dejavniki, kot so anksioznost, depresija in dolgotrajen stres, kar kaže na tesno povezanost med možgani in črevesjem, znano kot osi možgani–črevesje.

Diagnoza IBS temelji predvsem na opisu simptomov in izključitvi drugih bolezni, saj ne obstaja specifičen test, ki bi ga potrdil. Zdravnik običajno opravi temeljit pogovor, klinični pregled, krvne preiskave (za izključitev celiakije, vnetnih bolezni črevesja ali anemije) in včasih dodatne preiskave, kot so ultrazvok trebuha, kolonoskopija ali testiranje na intoleranco na laktozo, kadar so simptomi bolj izraziti ali netipični. Zdravljenje IBS je individualno in usmerjeno predvsem v lajšanje simptomov ter izboljšanje kakovosti življenja.

Pomembno vlogo igra prehrana – veliko ljudi koristi tako imenovana FODMAP dieta, pri kateri se iz prehrane izločijo fermentabilni ogljikovi hidrati, ki povzročajo napenjanje in nelagodje. Prav tako pomaga zmanjšanje vnosa kofeina, alkohola, maščob in umetnih sladil ter povečanje vnosa vlaknin pri zaprtju. Poleg prehrane so pomembne tudi redna telesna aktivnost, tehnike za obvladovanje stresa (meditacija, joga, psihoterapija) in po potrebi zdravila – protibolečinska, spazmolitiki, zdravila proti driski ali zaprtju ter probiotiki. V nekaterih primerih pomagajo tudi antidepresivi v nizkih odmerkih, ki vplivajo na črevesno živčno mrežo.

Pojavnost sindroma razdražljivega črevesja je visoka – ocenjuje se, da prizadene med 10 in 20 odstotkov ljudi po svetu, pogosteje ženske in pogosto se začne že v mladosti ali zgodnji odrasli dobi. Kljub temu, da IBS ne skrajšuje življenjske dobe in ne vodi v raka, je lahko zelo obremenjujoč in vpliva na šolsko, študijsko ali delovno učinkovitost ter družabno življenje. Pomembno je, da se o težavah odkrito pogovarjamo in ne odlašamo z obiskom zdravnika, saj lahko že preproste spremembe bistveno izboljšajo počutje. Če se soočaš s pogostimi trebušnimi bolečinami, napihnjenostjo ali nerednim odvajanjem, nisi sam_a – IBS je pogost, a obvladljiv, ko razumeš svoje telo in mu ponudiš, kar potrebuje.